Povišan krvni tlak
O KRVNEM TLAKU
Krvni tlak je pritisk krvi na žilno steno. Ustvarja ga srce, ki v povprečju utripa sedemdesetkrat na minuto in deluje v dveh taktih. V prvem taktu se razširi in napolni s krvjo, v drugem taktu pa se skrči, da lahko potisne kri po telesnih žilah. Ko se oddaljujemo od srca, krvni tlak v žilah pada, ker se žile upirajo toku krvi.
Ločimo sistolični (zgornji) in diastolični (spodnji) krvni tlak. Sistolični krvni tlak je najvišji, diastolični pa najnižji merljiv tlak v arterijah. Krvni tlak merimo z elektronskimi merilci, manometrom na pero ali živosrebrnim sfigmomanometrom. Ponavadi ga merimo na nadlahti pri sedečem preiskovancu. Pri tem moramo paziti, da se uporabi manšeto, ki ustreza obsegu nadlahti. Krvni tlak navedemo z obema vrednostima. Izražamo ga v milimetrih živega srebra (Hg). Najbolj optimalna vrednost krvnega tlaka je 120/80 mm Hg. Normalne vrednosti so odvisne od spola, starosti in konstitucije.
KRVNI TLAK KOT KRONIČNA BOLEZEN
Povišan krvni tlak ali arterijska hipertenzija je kronična bolezen, ki je v razvitem svetu zelo pogosta. O bolezni govorimo takrat, ko je izmerjeni sistolični krvni tlak večji od 140 mm Hg in diastolični krvni tlak večji od 90 mm Hg.
SIMPTOMI
Simptomi ali znaki za povišan krvni tlak običajno niso opazni, ker povišan krvni tlak ne povzroča slabega počutja, zato je pomembno, da je diagnoza čim hitreje postavljena. Diagnozo za visok krvni tlak dobimo pri zdravniku, ki nam priporoča še dodatna merjenja, posebej če že lahko govorimo o nastopu bolezni. Krvni tlak je povečan ob telesni aktivnosti, podnevi, ob razburjenju, bolečini, strahu, vendar se po končanih dražljajih spet vrne na normalno vrednost.
Povišan krvni tlak povzročajo dejavniki, kot so premajhna telesna dejavnost, prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli in pitje alkoholnih pijač, dolgoročna izpostavljenost stresu, pretirano kajenje. Na te dejavnike na srečo lahko vplivamo, ne moremo pa vplivati na spol, starost in dednost. Moški so pri tej bolezni bolj ogroženi od žensk. Po 45 letu starosti se krvni tlak začne višati. Bolj smo ogroženi, če imajo oziroma so imeli naši sorodniki visok krvni tlak.
SAMOPOMOČ
Zvišan krvni tlak pozdravimo z zdravili ter z zdravim načinom življenja, ki zajema zdravo prehrano, redno telesno aktivnost, zmanjšanje povečane telesne teže, omejitev vnosa soli v telo, omejitev pitja alkoholnih pijač ter opustitev kajenja. Posledice nezdravljenja so lahko možganska kap, odpoved ledvic, srčnomišični infarkt in drugi zapleti.
Ker simptomi za povišan krvni tlak niso opazni, je zelo pomembno, da si redno merimo krvni tlak, pri čemer moramo upoštevati vsa pravila za točno merjenje. Najboljša samopomoč za zdravljenje in preprečitev te bolezni je zdrav način življenja s čim manj stresa. Novo diagnozo o izboljšanju stanja pa mora postaviti zdravnik.
