Tudi pri sistemih ogrevanja se tehnologi poskušajo oddaljiti od klasičnih virov, kot je kurilno olje, zato so vedno bolj razširjene peči na razna obnovljiva goriva, kot so lesni briketi. Obstaja pa tudi zelo učinkovito ogrevanje s pomočjo električne energije, ki načeloma ni najcenejši vir energije, njena čistost pa je odvisna predvsem od načina proizvodnje. Tako elektrika iz premoga kar močno onesnažuje okolje, elektrika iz vetrne elektrarne pa skoraj nič.

A toplotne črpalke so skoraj v vseh primerih bolj čiste kot katerikoli drug način ogrevanja, saj električne energije ne pretvarjajo neposredno v toploto, kot to delajo običajni električni grelci, ampak jo uporabijo za pogon kompresorja, ki nato črpa toploto iz hladnejše okolice in jo oddaja v prostor. S tem iz enote električne energije pridobimo kar 4 enote toplote, kar pomeni, da je kljub izgubam pri pridelavi elektrike in prenosu le-te obremenitev za okolje manjša, kot če bi kurili doma.

Poznamo več različnih sistemov delovanja toplotnih črpalk. Najbolj zanesljiv je sistem voda/voda, pri katerem se toplota črpa iz podtalnice, ki ima bolj ali manj konstantno temperaturo, zato je učinkovitost delovanja črpalke konstantna skozi celo leto. Problem pri takem sistemu je visok strošek izdelave vrtine in pa v možnosti nihanja nivoja podtalnice.
Najcenejši, a tudi manj zanesljiv sistem je sistem zrak/voda, ki pa ima najboljše izkoristke v prehodnem obdobju, pozimi pa učinkovitost upade, pri -20 stopinjah pa sistem ne deluje več.

Veliko vprašanje, ki si ga zastavljamo, ko kupujemo, je: novega ali rabljenega? Kaj se bolj izplača? Cenovno je odgovor jasen: rabljenega. Razlike med novimi in rabljenimi se lahko močno razlikujejo, čeprav tako velike razlike med samimi avti sploh ni. In če je cenovna razlika med novim modelom in dve leti starejšim modelom nekaj tisoč evrov, se vprašamo, kaj je potem sploh prednost novega vozila? Razen tistih nekaj ročk za kavo in par funkcij, ki jih itak nikoli ne boste utegnili uporabiti. No, kakor želite. Lahko pa vam začnem naštevati, kaj vse si lahko štiričlanska družina privošči s tisto razliko med cenama.

Seveda pa lahko povsem opustite misel na avtomobil in lastno prevozno sredstvo ter se odpravljate po opravkih z javnim prevozom. S tem ogromno pripomorete k okoljevarstvu! Preprečite vojno za nafto, ne izpuščate nepotrebnega ogljikovega dioksida in posledično ohranjate medvedjo vrsto pri življenju (led se topi!), pa še rekreirate se lahko, če se odpravite peš ali s kolesom! Da ne omenjam prihranjenega denarja. Zopet – vaša odločitev.

Družbena pogodba: država mora skrbeti za svoje državljane. Da bi to zmogla še finančno, ne zgolj na papirjih, za to potrebuje denar. In odkod pride ta denar? Davki! Zaračunajo jih na vse, kar kupujete: zobno pasto, čevlje, računalnike … Celo nepremičnine! V glavnem na produkte, dohodke in aktivnosti. Skozi zgodovino so višji sloji zmeraj pobirali denar od nižjega, tlačanov, pozneje kmetov. Denar je takrat sicer šel zgolj za njih, danes gre ta denar za splošno dobro.

Glavna stvar, ki muči Američane glede tega, je predvsem ta, da so demokracija. Američani obožujejo dejstvo, da so v demokraciji. Osnova demokracije je volilna pravica. Sploh pa demokracijo lahko razumemo tudi kot to, da ljudje sami odločajo o velikih odločitvah, ki se tičejo celega naroda. Kar pa pomeni, da hočejo Američani imeti prste zraven, ko se gre za namen porabe davkoplačevalskega denarja. I’ve payed my taxes, I should have the right to itd itd itd. Seveda je to edino pravilno, kajti denar, ki ga sami zaslužijo, dajejo stran – državi. In trdno so prepričani, da je država s tem dolžna pomagati njim samim. Edino pravilno!

Slovenci se s tem definitivno premalo ukvarjamo. Sploh, ko ugotovimo, da z višino davkov spadamo nekam v sam vrh. Ste se kdaj vprašali, za KAJ plačujete denar državi?

Nekaterim se neprijetnosti pričenjajo že na samem začetku. Zagotovo poznate ta občutek, ko se odpravljate nekam, neučakani – na žalost pa iščete zgolj stranišča? Priporočeno je vzeti prašek Waya, namenjen prav za te namene (diarejo in zaprtje), sicer pa si lahko pomagate tudi z dovolj toplimi obroki – ne ostajajte zgolj pri sendvičih.

Nadaljne, higiena rok. Zelo pomembna stvar. Čedalje bolj in bolj so popularne majhne embalaže z definfekcijskim sredstvom, ki so zelo poceni in izredno učinkovite. So nekako nujna potrebščina na potovanjih, sploh v velika mesta, ki so pa itak legla bacilov, virusov itd.

Zelo pomembna sekcija je – hrana. Predvsem v afriških deželah je potrebno paziti. Ne dvomim, da znate izbrati dober in pazljiv hotel, ki skrbi za higieno, a pomembno dejstvo je, da se človek ne more v parih dneh navaditi na povsem drugačno zvrst hrane. Zato ne pretiravajte z lokalnimi  jedmi – morda vsak dan eno (predvsem velja za začinjene), sicer pa ostajajte pri znanih. Tako ali tako pa imajo skorajda vsi hoteli, kamor se odpravljate, večinoma evropsko hrano. Če niste v hotelu, pa pač poiščete kaki hotdog stand ali pa McDonalds.

Sploh pa – ne pozabljajte: nikoli ne pijte vode iz pip! Zmeraj ustekleničeno. (Za vsak primer imejte zraven ogljeve tablete.)

So igre zgolj zabava – ali so tudi poučne? Nekatere znajo resda biti bedarije, a druge so poučne. Poučne so predvsem take, ki jih danes več nihče ne pozna. Mislim, si danes otroci sploh znajo predstavljati, kako se je zabavati brez tehnoloških pripomočkov? Brez računalnika, televizorja, playstationa … Nekateri bi zapadli v depresijo, po mojem mnenju vsaj. Če imate koga pod 12 letom starosti – dajte, poskusite mu odvzeti vso to tehnološko navlako in opazujte, kaj bo počel/a. Puzzle? Iz Nemčije, tovarn. Lego? Danska, tovarne. Barbike? Made in China, tovarne! Vidite, kaj ciljam?

Vzemite par mestnih otrok in jih postavite v 50 let mlajše podeželje. Bi si naredili improvizirane punčke iz koruze? Igrali frnikole z nezrelim grozdjem? Igrali skrivalnice? Ok, v redu, to še danes tudi delajo. V šoli, haha. Ko res ne preostane drugega.

Saj ne rečem, otrokom ne manjka domišljije niti danes. Žal je z vrsto današnje zabave ne bodo razvili na pravi način. Zabubljeni so v podane domišljijske elemente, ki jim usmerjajo miselno razvijanje. Brez, da bi omenjali spolnost in nasilje! Spolnost še (recimo) niti ni tako zaskrbljujoča, bolj je nasilje. Če vsadimo misel, se potem ta dalje razvija? Kar se Janezek nauči, to Janez zna.

Skeptiki obožujejo in se trdno oklepajo tega argumenta: če jo legaliziramo, bomo naredili dostopno širšim množicam,  kar pomeni, da bo vedno več in več ljudi kadilo marihuano. Kar pa vsekakor ne drži, vsaj v praksi ne. Poglejmo za primer Nizozemsko, predvsem glavno mesto Amsterdam, ki je znano po marihuani, prostituciji in homoseksualnosti. Stastus quo (trenutno stanje) je, da domačini povečini ne kadijo marihuane, vsaj redno ne, zgolj občasno. Največ skadijo turisti, tujci. Na kratko, dve besedi: prepovedan sadež. Dokler je nekaj prepovedano, je vsekakor veliko bolj mamljivo, kot pa, ko to prepovemo. (Naj opomnim, vse se je začelo pri Adamu in Evi ter prepovedanem sadežu sredi vrta. Če ne bi bilo prepovedano, se oba jabolka najverjetneje sploh ne bi dotaknila.) Prepovedano mami – in največkrat tudi premami.

Še ena pozitivna stvar je zmanjšanje črnega trga. Če se nekaj legalizirana, potem država prevzame nadzor nad tem (gojenjem, trgovanjem, prodajo itd.). Bizarno, kakor se morda sliši, npr. z legalizacijo prostitucije v Nemčiji je vlada določila zakone za prostitutke, med drugim tudi zdravstveno zavarovanje. Kar je pa povsem druga zgodba, a v osnovni povsem enaka: legalizacija nečesa, kar nas spremlja že dolgo časa, a je večini moralno nesprejemnljivo.

Potrebno je še omeniti primer Češke republike, ki je pred kakim letom izdala zakon, katerega dolgoročne posledice pa še niso znane. Polnoletnim osebam je dovoljeno posedovati 1,5 g heroina in kokaina, 2 g metamfetamina, 15 g marihuane, 4 tabletke ekstazija in 5 lsd tabletk. V domovih pa je dovoljena rast do 5 konopljinih grmov in 40 halucinogenih gob.

Bohinj ponuja veliko število apartmajev, kjer lahko človek najde prenočišče v naravi, tik ob jezeru ali pa bolj na samem. Ni lepšega kot zbuditi se zjutraj in zaslišati zvok ptic in šumenje dreves. Ta predel ponuja ničkoliko priložnosti za rekreacijo, bodisi v obliki sprehoda, pohodov na bližnje hribe, smučanje, plavanje in uživanje idile v jutranji meglici in popolni tišini v čolnu ali kanuju na jezeru .

Vendar če se človek »odklopi« in odide na dopust v naravo, kjer ni mobilnih naprav, televizije in računalnikov, odkrije kako lepo je dejansko življenje, če ga znaš uživati in se ne pustiš motiti. Vredno je poskusiti!

Ločimo sistolični (zgornji) in diastolični (spodnji) krvni tlak. Sistolični krvni tlak je najvišji, diastolični pa najnižji merljiv tlak v arterijah. Krvni tlak merimo z elektronskimi merilci, manometrom na pero ali živosrebrnim sfigmomanometrom. Ponavadi ga merimo na nadlahti pri sedečem preiskovancu. Pri tem moramo paziti, da se uporabi manšeto, ki ustreza obsegu nadlahti. Krvni tlak navedemo z obema vrednostima. Izražamo ga v milimetrih živega srebra (Hg). Najbolj optimalna vrednost krvnega tlaka je 120/80 mm Hg. Normalne vrednosti so odvisne od spola, starosti in konstitucije.

KRVNI TLAK KOT KRONIČNA BOLEZEN
Povišan krvni tlak ali arterijska hipertenzija je kronična bolezen, ki je v razvitem svetu zelo pogosta. O bolezni govorimo takrat, ko je izmerjeni sistolični krvni tlak večji od 140 mm Hg in diastolični krvni tlak večji od 90 mm Hg.

SIMPTOMI
Simptomi ali znaki za povišan krvni tlak običajno niso opazni, ker povišan krvni tlak ne povzroča slabega počutja, zato je pomembno, da je diagnoza čim hitreje postavljena. Diagnozo za visok krvni tlak dobimo pri zdravniku, ki nam priporoča še dodatna merjenja, posebej če že lahko govorimo o nastopu bolezni. Krvni tlak je povečan ob telesni aktivnosti, podnevi, ob razburjenju, bolečini, strahu, vendar se po končanih dražljajih spet vrne na normalno vrednost.

Povišan krvni tlak povzročajo dejavniki, kot so premajhna telesna dejavnost, prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli in pitje alkoholnih pijač, dolgoročna izpostavljenost stresu, pretirano kajenje. Na te dejavnike na srečo lahko vplivamo, ne moremo pa vplivati na spol, starost in dednost. Moški so pri tej bolezni bolj ogroženi od žensk. Po 45 letu starosti se krvni tlak začne višati. Bolj smo ogroženi, če imajo oziroma so imeli naši sorodniki visok krvni tlak.

SAMOPOMOČ
Zvišan krvni tlak pozdravimo z zdravili ter z zdravim načinom življenja, ki zajema zdravo prehrano, redno telesno aktivnost, zmanjšanje povečane telesne teže, omejitev vnosa soli v telo, omejitev pitja alkoholnih pijač ter opustitev kajenja. Posledice nezdravljenja so lahko možganska kap, odpoved ledvic, srčnomišični infarkt in drugi zapleti.

Ker simptomi za povišan krvni tlak niso opazni, je zelo pomembno, da si redno merimo krvni tlak, pri čemer moramo upoštevati vsa pravila za točno merjenje. Najboljša samopomoč za zdravljenje in preprečitev te bolezni je zdrav način življenja s čim manj stresa. Novo diagnozo o izboljšanju stanja pa mora postaviti zdravnik.

Princip, po katerem delujejo klimatske naprave, sta že davnega leta 1820 odkril  Michael Faraday. Gre za ugotovitev, da plin ob raztezanju iz okolice pobira toploto in jo s tem ohlaja. S tem postopkom lahko električno delo pretvarjamo v hlad. To se s pridom izkorišča pri izdelavi klima naprav, pa tudi hladilnikov in toplotnih črpalk.

Seveda pa prve klimatske naprave niso bile izdelane z namenom zagotavljanja udobja in boljših življenjskih pogojev, ampak za izboljšanje kakovosti industrijske proizvodnje. Tako je bila prva moderna klimatska naprava vgrajena v tovarno papirja v New Yorku, kjer je zagotavljala stalno vlago in temperaturo v obratu, s čimer se je izboljšala kvaliteta paprija.

Razmah uporabe klima naprav v gospodinjske namene se je začel leta 1950, seveda v Združenih državah. Nato se je počasi trend razširil tudi na to stran Atlantika, danes pa se klimatske naprave vgrajujejo že povsod, od poslovnih prostorov, trgovin, stanovanj pa vse do avtomobilov, vlakov, avtobusov. Danes večina klimatskih naprav omogoča tako hlajenje kot tudi gretje, tako da lahko v nekaterih primerih tudi nadomesti klasično centralno ogrevanje. To velja predvsem za območja s toplejšim podnebjem, kjer je zima tako kratka, da se investicija v centralno ogrevanje ne splača.

Klima naprave pa se še vedno uporabljajo tudi v industrijske namene, a so te sistemi mnogo bolj napredni kot včasih. Gre za posebne centralizirane sisteme, vredne tudi do nekaj milijonov evrov, ki hladijo prostore pa tudi hladilno tekočino za stroje in to na na stopinjo natančno določeno temperaturo.

Danes poznamo tudi prenosne klimatske naprave, ki pa so bolj ali manj začasne rešitve, saj vsaka klima naprava potrebuje zunanjo enoto. To je pri prenosnih napravah rešeno s posebno cevjo, ki jo moramo speljati skozi okno ali pa kakšno drugo odprtino na zunanjo stran stavbe.