Tako lahko otroci v kuhinji nemoteno uživajo in se naučijo nuditi pomoč staršem v kuhinji. Kuhinjska opravila za otroke s primernimi pripomočki postanejo zabavna. Lonček kuhaj je torej odgovor na vsa naša iskanja otroških pripomočkov za kuhanje in peko.

Odrasli naj pri kuhanju z otrokom spodbujajo otrokovo naravno ustvarjalnost. Skupno kuhanje naj bo izkušnja, ki si jo bodo zapomnili otroci in odrasli. Pri ustvarjanju v kuhinji je potrebno pozorno izbrati in pripraviti sestavine in pripomočke. Biti moramo previdni in nadzorovati otroke vseh starosti.

Za uspešno raziskovanje in pripravljanje jedi si lahko pomagamo z naslednjimi nasveti:

• Najprej preberemo recept in presodimo, če je primeren za otrokove starostne sposobnosti. Za mlajše otroke izberemo jedi, ki jih končamo v največ pol ure. Starejši pa bodo uživali tudi v zapletenih pripravah.
• V mislih imamo vedno varnost otrok. Noži in drugo nevarno ostro orodje naj bo izven dosega, dokler jih ne bomo rabili. Ko damo posodo na štedilnik, ročaj obrnimo na stran, da se posoda ne bi slučajno po nesreči prekucnila. Pri delu s segretimi pekači uporabljajmo rokavico ali krpo. Otroke stalno nadzorujemo.
• Ker vaja dela mojstra, naj otrok vadi z električnim mešalnikom, nožem ali kakšnim drugim kuhinjskim pripomočkom, preden ga uporabi. Tako se bo znebil strahu.
• Vzemimo si čas, saj otroci niso tako hitri kot odrasli. Za vsak posamezen korak si vzemimo dovolj časa. Pri vsakem receptu za jedi so ponavadi navedeni časi priprave, ampak bomo gotovo rabili tudi nekaj časa za zbiranje vseh sestavin in pospravljanje.
• V kuhinji naj največ delajo otroci. Naj sami prevzamejo odgovornost, saj se iz lastnih izkušenj največ naučijo. Če imajo težave, ko delajo z vročimi, ostrimi ali težkimi predmeti ali z otroškimi pripomočki za peko, kuhanje, jim pomagajmo. Drugače pa naj delajo čim več sami, čeprav delajo napake, ker se ob samem delu največ naučijo.
• Če je možno, pojdite skupaj v trgovino po sestavine. Del zabave pri pripravi različnih jedi je tudi nakup sestavin. Otroci naj vedo, od kod prihaja hrana. Skupno nakupovanje dodatno popestri pripravo jedi. Poleg tega lahko med izbiranjem in primerjanjem sestavin pride do poučnega pogovora.
• Skupaj pospravljajte, saj se bo otrok naučil redno pospravljati, če bo to počel skupaj s starši. Na koncu jih obvezno pohvalite za njihovo delo.
• Zabavajte se in uživajte!

Na voljo imamo ogromno shujševalnih programov. Dejansko industrialci veliko zaslužijo na ta račun. Npr. s fitnes centri. Toda v prenapolnjenih urnikih je težko najti čas za obisk fitnesa. V nadomestilo nam na internetu ponujajo shujševalne programe. Itak izum Američanov. Pa delujejo?

Veliko nam pove dejstvo, da obstaja več diet kakor prebivalcev Slovenije. Od takih, ki temeljijo na vaši osebnosti in navadah, do takih, ki jih podpira cel kup priznanih zdravnikov. Toda v programih za hujšanje je razlika ta, da ne le omejijo način prehranjevanja, temveč tudi zapovedujejo telovadbo. S primerno prehrano in kurjenjem večih kalorij, kakor jih zaužijemo, hujšamo. Zdaj pa pač treba iznajti še milijon takih različic, da bi privabljali ljudi in zaslužili.

Vsi smo neprestano zaposleni in neprestano hitimo po opravkih. Morda pa bi svojo težo lahko obvladali že tako, da bi jedli bolj zdravo in se občasno spravili na kolo namesto v avto, kaj pravite? Pa še bio in eko bomo na ta način.

Kot že rečeno, indijska kuhinja ni samo ena, kakor ni francoska, kitajska ali slovenska. Za Indijo je sicer značilno, da po celotni državi kuhajo iz enakih sestavin, a povsod unikatno – glavna razdelitev je na štiri skupine, poimenovane po straneh neba. Na severu je npr. precej pomembna sestavina žito, medtem ko je na jugu in zahodu riž.

Nekatere ljudi indijska hrana odbija, ker mislijo, da je ne morejo jesti, če so na dieti. Resda imamo malo indijskih restavracij v Sloveniji, a v le-teh resda ni pametno jesti, če ste na dieti, saj uporabljajo veliko cvrtja. Doma pa si sami lahko pripravljate različne jedi tudi na dietni način – možnosti je neskončno. Sploh če pomislimo, koliko prebivalcev ima Indija, nam postane jasno, da tam najverjetneje nastane ogromno receptov.

Pa ne ostajajte zgolj pri indijski. Poskusite od vsake nekaj. Na internet po recepte, v trgovino po potrebščine in zabava v kuhinji se lahko prične.

Cenovno gledano se mogoče res bolj izide s kupovanjem paradižnika v grozdih v Hoferju. Računajte, da je vrt potrebno zalivati z velikimi količinami vode, redno skrbeti zanj, kar vzame veliko časa, čas pa je danes denar. Redkokomu uspe balancirati današnji hiter tempo življenja v taki meri, da utegne poskrbeti še za razne škodljivce na vrtu in pobrati vrtnine ob pravem času, da ne zagnijejo. Pravim, težko je, treba je imeti čas, denar in, najpomembnejše, voljo. Ampak po drugi stran vsaj vemo, kaj jemo – za stvari v trgovinah pa tudi tržnicah nikoli ne vemo, s čim vse so bile škropljene (bodite pozorni na artificial color – umetni blesk povrtnin), tudi ne vemo, ali kupujemo naravno pridobljene ali pa GMO, genetically modyfied organisms (genetsko spremenjene organizme). Ne samo, da proizvajalci nočejo povedati, ali jedi (govorim splošno) vsebujejo GMO ali ne, v nekaterih primerih so še lahko nevarni (primer mleka v ZDA). Nekateri pa ga pač nočejo jesti iz principa, kar je danes sploh pomembno, ko govorimo o svobodi govora in odločitve.

Vse ima svoje prednosti. Vaša končna odločitev je najverjetneje povezana z denarjem. No, s časom.

Dejstvo je, da imamo danes na dosegu roke hrano iz skorajda vseh kotičkov sveta. V roku enega dneva k nam prispejo jogurti in pakirano meso iz Avstralije, da sploh ne omenjam izdelkov in pridelkov iz same Evrope. Kar koli nam srce poželi – to dobimo. Pa ne samo to!

Na voljo so nam tudi restavracije, kjer ponujajo hrano iz različnih dežel sveta, narejeno prav po njihovih receptih. Najbolj znana nam je seveda kitajska, tudi italijanska nam recimo ni neznana. Sicer pa pri nas taki tipi restavracij niso ravno najbolj razširjeni, drugače je v velikih mestih, kjer najdemo italijanske, grške, mehijske, francoske, kitajske kot tudi japonske …

Kapitalizem, mednarodna prodaja dobrot po vsem svetu, nam omogoča ravno to: uživanje v dobrotah z vsega sveta. Na prvi pogled res ne zgleda, da bi bilo karkoli narobe s tem. Toda vprašam vas: koliko dobrot pojeste, ki so bile gojene v Sloveniji? Zdaj pa oprostite, grem jest žemljice iz Nemčije in pašteto iz Srbije.

Poglejte, koliko nezdravih kalorij vsebuje vaša plastenka kokakole, nato pa jo primerjajte s plastenko vode. Videli boste razliko. Pomembno je, da čez dan popijete vsaj liter in pol vode. S tem uravnavate izgubo vode tekom dneva in skrbite, da je telo ustrezno hidrirano.

Zagotovo je najpomembnejši zajtrk, ki ga nekateri zelo radi preskočijo, kar je najmanj zdravo. Zajtrku sledi malica, nato kosilo, po kosilu še popoldanska malica ter zvečer večerja. Količina hrane, ki jo zaužijemo tekom dneva, mora v sledečem vrstnem redu padati. Velja pregovor, da je za kosilo potrebno jesti kot kralj, za večerjo pa kot berač. Kajti čez dan naše telo potrebuje energijo za delovanje in če mu je ne dovajamo, s tem delamo več škode, kot pa koristi. Pri pravilu s petimi dnevnimi obroki pa je pomembno predvsem to, da jeste takrat, ko ste lačni. Če ste se zjutraj preveč najedli in do kosila niste počeli nič energetsko potratnega, potem verjetno malice ne potrebujete.

Tudi vi lahko poskrbite zase in za svojo prehrano. Preglejte svoj dnevni jedilnik in ugotovite, katere stvari lahko iz njega črtate. Veliko bo pomagalo že samo to, da pri malici namesto čokoladice pojeste jabolko ali hruško. Poskusite, odlično je, pa še telo vam bo za to zelo hvaležno.

Kaj vsebuje zdrava prehrana?

Zdrava prehrana mora vsebovati čim več žit ter žitnih izdelkov. Strokovnjaki pravijo, da je dobro, da je približno 40% živil tega izvora. Ta živila so vir ogljikovih hidratov. To so predvsem črn kruh, testenine, riž ter kašnate jedi. Prav tako ne smemo pozabiti na sadje in zelenjavo, naš vir vlaknin. Okoli 35% hrane, ki jo dnevno zaužijemo, bi naj bilo iz te skupine živil. Pomembno je tudi, da zaužijemo dovolj mlečnih izdelkov, rib, jajc ter perutnine ali mesa klavnih živali, kar je naš vir proteinov. Ta kategorija bi morala sestavljati 20% našega jedilnika. Najmanj (okoli 5%), pa bi na našem jedilnem listu moralo biti slaščic ter mastne hrane. Res je, da je ta hrana zelo okusna, a prav tako je to največji vir maščob ter kalorij, ki se prej ali slej poznajo na našem telesu v obliki maščobnih obročkov.

Število dnevnih obrokov

Pijte dovolj tekočine

Prehrana in šport