Velikokrat slišimo razno razne izgovore mladine zakaj nočejo nositi čelade in med najpogostejšimi najdemo take kot so, da je niso navajeni, da je čelada težka, da jim je prevroče v glavo, da ničesar ne slišijo, da hočejo biti kot učitelj ali starši.
Zato je pomembno, da smo našim najmlajšim vzor in tudi sami nosimo čelado, saj poškodbe glave predstavljajo kar 10 – 15% vseh poškodb ( slaba polovica od teh je mlajših otrocih ).
Ko kopujemo čelado pazimo, da se le – ta trdno prilega glavi, naj bo dovolj tesno zapeta, lupina in polnilo pa naj prekrivata glavo in ušesa. Če smučamo ali deskamo v zelo mrzlem vremenu pa zaščitimo našo glavo in obraz s podkapo ali ruto namenjeno temu namenu.

Ravno zaradi naraščanja poškodb glave pa je zakon o Varnosti na smučiščih starostno mejo za obvezno uporabo čelade prestavil iz 12 na 14 let, pa tudi odraslim jo ne odsvetujejo.

Zaradi vedno večjih hitrosti, ki jih omogoča nova tehnika smučanja, smuči ter zmanjšanega časa učenja smučarskih osnov, se smučarji tako najpogosteje poškodujejo pri padcih, naletih v druge smučarje, drevo ali pa gre za udarce sidra.

Na udaru pa ni samo glava, najpogostejše so tudi poškodbe kolena, ki predstavljajo kar 25% vseh poškodb, poškodbe zgornjih okončin, med katerimi si smučarji najpogosteje poškodujejo palec ( 40% ), zapestje ( 25 % ) in ramena ( 13% ), zlomi ( 32% ) in zvini ( 28% ).

Še posebej so ogorženi deskarji, saj so poškodbe zapestja in kolen pri njih najpogostejše, zaradi česar se priporočajo kvaliteni ščitniki za zapestja in kolena.
Pri tem je pomembna tudi dobra izbira smučarskih rokavic, ki nudijo zaščito našim rokam pred vremenskimi vplivi in drugimi zunanjimi silami.
Vsekakor pa med hujše in dolgotrajne poškodbe uvrščamo poškodbe hrbtenice, zato jo zaščitimo s t.i. želvo ( zaščita za hrbet ), ki se mora dobro anatomsko prilagajati obliki hrbtenice, zgornji rob ščita se mora nahajati na območju hrbtenice, pritrjena mora biti s pasom okoli želodca, najdebelejši del pa mora biti na sredini.

Med smuko trpijo tudi naše oči, ki jih lahko zaščitimo z dobrimi smučarskimi očali, ki nudijo odlično vidljivost v vseh vremenskih pogojih.

Nikakor pa ne pozabite v visokogorju na velik UV indeks, zaradi katerega dobro zaščitite tudi svojo kožo s primernim SPF faktorjem.

Nogomet je zgolj eden od športov s katerim se lahko ukvarjate zato začetniki kupujte tako imenovane universal športne čevlje, s katerimi ta večno »debatiran« šov spoznavate, dobri rekreativci že ločijo  športne copate za futsal in vedo s kakšnimi kopačkami se igra na umetni travi, profesionalci zlasti v največjih klubih pa imajo svoj par obutve za vsako vremensko priložnost posebej. Večna svetovna tekmeca športnih artiklov Adidas in Nike že vrsto desetletij s pomočjo najboljših nogometašev razvijata vsak svojo lastno vrhunsko obutev za nogomet. Proizvodi obeh multinacionalk z novimi materiali in naprednimi tehnologijami izdelave strmijo k inovativnosti, tako pri oblikovanju kot pri funkcionalnosti ter cenovni prilagodljivosti posamezniku. Adidas je tako oblikoval znamke Predator, F50 in Adipure, Nike pa se zanaša na Tiempo, Mercurial in CTR360. Linija Predator poleg stabilnosti še posebej razvija moč udarca po žogi, modeli F50 slonijo k hitrosti in natančnosti podaj, proizvodi Adipure pa k vzdržljivosti in so najprimernejši za trše naravne podlage. Linija Tiempo zagovarja maksimalno udobnost in izboljšuje odpornost na različnih podlagah, modeli Mercurial omogočajo odlično kontrolo nad žogo, proizvodi CTR360 pa so namenjeni za futsal, kot se mednarodno priznano imenuje dvoranski nogomet.

Nogomet je tudi pri obutvi za vse vpletene prava znanost, ki zahteva veliko potrpljenja, ustvarja ogromno kosti za glodanje in prinaša vedno nova nepredvidljiva ter senzacionalna  presenečanja.

Pri tovrstni hoji treniramo 90% vseh mišic, kar je veliko več kot pri samem teku, hoji ali kolesarjenju. Srčni utrip je cca. 10 odstotkov višji kot pri hoji, kar pomeni, da je idealen šport za osnovno aerobno vadbo. Izboljšuje aerobno vzdržljivost, moč rok in ramenskega obroča in hkrati povečuje gibljivost. Pomembno dejstvo, ki govori v prid nordijski hoji v primerjavi s tekom je njena prizanesljivost do kolen, skočnih sklepov, kolkov in hrbtenice.

Programe nordijske hoje ponujajo razna športna društva. Nordijsko hojo ponujajo tudi skoraj vsa zdravilišča in centri zdravja. Oprema, ki jo potrebujemo za tovrstno vadbo pa ni posebej draga. Glavni pripomoček so nordijske oz. pohodniške palice. Nordijske palice ponujajo športne trgovine, pri izboru pa je dobro povprašati tudi trgovca ali strokovnjaka, ki se je s tovrstno obliko športa že ukvarjal.

Začetki aerobike segajo v 70-ta leta, zelo popularna je bila v 80-tih. Iz aerobike se je razvilo več podzvrsti in povsem novih športnih programov, v večini pa so namenjeni ženski populaciji. Vsem je skupno to, da krepijo telo, izboljšuje se kondicija, krepijo mišice, izboljšajo se gibalne spodobnosti in motorika telesa.

Poleg športne obutve in oblačil se vse več športnikov odloča za najrazličnejše elektronske spremljevalce teka. Monitorji srčnega utripa, merilci hitrosti z GPS natančnostjo in podobne naprave spreminjajo šport množic. Biti tekač je postalo moderno. O tem priča tudi množica rekreativnih tekov, ki jih v času tekaške sezone organizirajo v vsakem večjem kraju. Praktično ni vikenda v katerem ne našli teka ali pohoda zase.  Eden najstarejših rekreativnih tekov je maraton v Radencih. 30-letna tradicija prvega pravega športnega praznika namenjenega širši množici daje vzgled marsikateremu organizatorju množičnih športnih prireditev.

Hoja je osnovna oblika gibanja, ki je sestavni del našega vsakdana. Zelo priljubljena oblika hoje je tudi planinarjenje. Slovenci radi planinarijo in na ta način združujejo gibanje in turizem. V zadnjem času postajajo vse bolj popularne aktivne počitnice. Šport in gibanje v naravi postajata nepogrešljiv del turistične ponudbe. Danes nam že na vsakem koraku ponujajo različne rekreativne programe, katerih popularnost se s časom spreminja. Pred nekaj desetletji je bila popularna aerobika, danes je pravi hit nordijska hoja.

Po večini se rekreativen šport uporablja za vzdrževanje telesne kondicije ter za izboljšanje motoričnih sposobnosti. Z njim se ukvarjamo nekajkrat tedensko uro ali dve na dan. Tudi pri tem športu lahko nastopijo poškodbe, ki pa so predvsem plod napačnega treniranja in ne pretreniranosti, kot pri profesionalnih športnikih. A te poškodbe se da hitro odpraviti (ponavadi z nekaj dnevi počitka), po poškodbi pa lahko s športom še nadaljujemo.

Verjetno najbolj popularen šport danes je nogomet. Vse, kar zanj potrebujete je nogometna žoga, nogometno igrišče ter športni copati. Nogomet je odličen šport za rekreacijo, saj vsebuje praktično vse: tehnično komponento (preigravanje nasprotnika), gibalno komponento (hitri sprinti pri protinapadih) ter seveda socializacijo in druženje s soigralci.

Danes zelo popularna je tudi košarka, ki je tudi enostaven in prijeten način za rekreacijo. Zanjo potrebujete košarkaško žogo, igrišče za košarko ter košarkarske copate. Tudi ta šport v sebi vključuje tehniko, gibanje ter druženje s soigralci, zato je odlična vrsta rekreacije za vse, ki si želijo več družbe.

Manj družaben šport pa je tek, če seveda tečemo sami, ter hoja. Dejansko sta tek in hoja najbolj poceni športa, kar jih obstaja. Potrebujemo le športne copate. Vse ostalo nam nudi narava, v katero se podamo. Tek ter hoja sta odličen način za nabiranje kondicije, prav tako pa tek ter hoja v naravi človeka pomirita, kar prispeva k psihični uravnoteženosti.

Pred poletjem pa mnogi zelo radi zaidejo v fitnes, kjer si lahko telo izoblikujete na fitnes napravah (oziroma trenažerjih). Fitnes je namenjen predvsem pridobivanju mišične mase, seveda pa v fitnes centrih obstajajo tudi tekaške proge ter kolesa, kjer lahko nabirate kondicijo. Mnogi fitnes centri pa ponujajo tudi aerobiko, ki je primerna tako za ženske kot za moške.

Slaba stran profesionalnega športa pa je tako imenovana pretreniranost oziroma poškodbe, ki se pri profesionalnih športnikih pojavijo prej kot pa pri rekreativnih športnikih. Primeri so recimo hudi zlomi pri padcih smučarjev, pretrgane vezi pri nogometaših, poškodbe ramen pri odbojkaših, … To ponavadi vodi do konca športne kariere.

Šport je fizična dejavnost, ki lahko poteka posamično ali v skupini in je izvedena v okviru pravil, ki so javno določena. Šport se uporablja za različne namene: tekmovanje, uživanje, ohranjanje kondicije ter zdravja, pridobivanje spretnosti ali tehnike ali pa kot kombinacija vsega naštetega. Ta aktivnost, ki lahko poteka v zaprtih prostorih ali pa na prostem, zahteva naš prosti čas ter energijo, ki bi jo drugače namenili branju časopisa ali gledanju televizije.

Šport se deli na dve panogi: na profesionalen šport, katerega namen je predvsem doseganje rezultatov ter pobiranje medalj ter na rekreativen oziroma amaterski šport, katerega namen je predvsem vzdrževanje kondicije ter skrb za zdravje.