25 dni do OI – Namizni tenis kot status božanstva na Kitajskem

Namizni tenis je poleg telesne kulture obvezen predmet v šolah, vanj se steka veliko denarja, igralci imajo fantastične pogoje za vadbo, lotevajo se ga analitično, zato ni čudno, da že desetletja prevladujejo tudi v tekmovalnem smislu.

Na Kitajskem je prava katastrofa, če njihov namiznoteniški igralec ne osvoji zlate kolajne na največjih tekmovanjih, ponavadi jih je med dobitniki kolajn več, neredko poberejo vse, kar se pobrati da. Dobitniki odličij so v svoji državi pravi zvezdniki, mediji so polni dogodivščin iz njihovega življenja, športnega in nešportnega. Sodijo med bogatejše ljudi, večina jih že v času kariere zasluži dovolj za vse življenje.

Zakaj je namizni tenis tako priljubljen na Kitajskem, obstaja več teorij. Čeprav zgodovina tega športa ni najbolj raziskana, nekateri menijo, da njegovi začetki segajo na kitajske dvore, kjer so pred skoraj 2000 leti igrali podobno igro, ki se je imenovala pša in je bila nekakšna mešanica tenisa, badmintona in namiznega tenisa.

Šport v obliki, ki obstaja danes, pa se ni razvil na Kitajskem, ampak so ga ob koncu 19. stoletja v Evropo prinesli britanski častniki iz Indije in Južne Afrike. Ti so za igro uporabljali golf žogico, zaradi značilnega zvoka pa so jo poimenovali ping pong. Britanci si tudi lastijo zasluge za izbiro primerne žogice – do leta 2014 je bila ta iz celuloida, nato pa jo je zamenjala plastična – in rekvizitov za igro, tudi Mednarodno namiznoteniško zvezo je leta 1926 ustanovil Anglež.

Zgodovina igre torej pravi, da je niso odkrili Kitajci, da pa je v tej državi tako priljubljena, ima največ zaslug diktator Mao Zetong. V namizni tenis je bil zaljubljen, z njim je celo reševal diplomatske odnose z ZDA. Znan je primer iz leta 1971, ko se je z Američani dogovoril za obisk ameriške reprezentance, ki je bila skupaj s spremljevalci prva delegacija, ki je po letu 1949 stopila na kitajska tla.

Pred tem je na svetovnem prvenstvu v Nagoyi ameriški namiznoteniški igralec Glenn Cowan pomotoma vstopil na avtobus kitajske reprezentance. Večina na avtobusu ga je sumničavo opazovala, trikratni svetovni prvak Zhuang Zedong pa mu je ponudil roko in mu dal simbolično darilo. Postala sta prijatelja, ki sta se pozneje tudi družila. Mao Zetong je v tem prijateljstvu videl priložnost, namiznoteniški igralci pa so tako postali predhodniki ameriškemu predsedniku Richardu Nixonu, ki je Kitajsko obiskal nekaj mesecev kasneje.

Vir novice: STA