Dnevne novicePregledi dogodkov

Pregled – svet, 16. 4. (torek)

BRUSELJ – Evropska unija bo po iranskem napadu na Izrael minuli konec tedna razširila sankcije proti Teheranu, je po neformalnem zasedanju zunanjih ministrov držav članic EU povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Sankcije bi lahko po novem veljale tudi za dobave iranskega orožja zaveznikom Teherana v regiji, na primer v Libanonu, Siriji, Jemnu in Iraku. Ministri so sicer enotno obsodili napad in vse strani pozvali k zadržanosti.

TEL AVIV – Izraelski zunanji minister Izrael Kac je v luči nedavnega iranskega napada sprožil diplomatsko ofenzivo proti Iranu in 32 držav pozval k uvedbi sankcij proti iranskemu raketnemu programu ter k razglasitvi revolucionarne garde za teroristično organizacijo. Tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari pa je zatrdil, da Iran po napadu “ne bo ostal nekaznovan”.

TEHERAN/DOHA/MOSKVA/PEKING – Iranski predsednik Ebrahim Raisi je Izrael ponovno posvaril pred morebitnim povračilnim napadom. V pogovoru s katarskim emirjem Tamimom bin Hamadom al Tanijem je dejal, da bo najmanjše dejanje Izraela proti iranskim interesom naletelo na “obsežne in boleče posledice”. Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem v telefonskem pogovoru z Raisijem izrazil upanje, da bodo vpletene strani pokazale razumno zadržanost. Podoben poziv je svojemu iranskemu kolegu v telefonskem pogovoru izrazil kitajski zunanji minister Wang Yi. Iran je izrazil voljo izkazati zadržanost.

WASHINGTON – Mednarodni denarni sklad (IMF) je izboljšal napoved rasti svetovnega gospodarstva. V primerjavi z januarsko napovedjo jo je izboljšal za 0,1 odstotne točke na 3,2 odstotka. To je utemeljil z nepričakovano odpornostjo gospodarstev v luči višanja obresti v boju z visoko inflacijo. Prihodnje leto naj bi rast ostala pri 3,2 odstotka. Za območje z evrom je IMF napovedi popravil malenkost navzdol. Vseeno pa naj bi rast v teh gospodarstvih prispevala k rasti svetovnega gospodarstva. Napoved inflacije je IMF za letos in za leto 2025 zvišal za 0,1 odstotne točke.

PEKING – Kitajska je v prvem četrtletju beležila 5,3-odstotno gospodarsko rast, potem ko je v zadnjem lanskem četrtletju poročala o 5,2-odstotni. Rast v prvih treh mesecih leta je presegla napovedi analitikov, ki so ocenjevali, da se bo BDP v drugem največjem svetovnem gospodarstvu okrepil za 4,8 odstotka. Peking za letošnje leto pričakuje okoli petodstotno gospodarsko rast, kar je po oceni analitikov glede na izzive kitajskega gospodarstva zahteven cilj.

ŽENEVA/GAZA – Za ublažitev grozljivih razmer v Gazi morajo vplivne države storiti več, so sporočili v uradu ZN za človekove pravice (OHCHR). Po navedbah agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) se količina pomoči, ki dnevno pride v Gazo, ni bistveno spremenila in ostaja pod ciljem 500 tovornjakov na dan. OHCHR je izrazil tudi zaskrbljenost zaradi nasilja izraelskih naseljencev nad Palestinci na zasedenem Zahodnem bregu. Opozoril je, da v napadih sodeluje tudi izraelska vojska.

KIJEV – Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal predlog zakona o mobilizaciji, s čimer je ta postal zakon, je sporočil parlament v Kijevu. Namen zakona je povečati število vojakov, ki jih Ukrajina potrebuje v boju proti ruski agresiji. Verhovna rada je zakon, ki določa mobilizacijo moških od 25 do 60 let, sprejela prejšnji teden. Zelenski je v začetku meseca podpisal tudi zakon, ki znižuje starostno mejo za vpoklic dodatnih vojakov s 27 na 25 let.

BRUSELJ – Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je imenoval 44 novih vodij delegacij, uradov in začasnih odpravnikov poslov EU po svetu, med katerimi sta tudi dve slovenski diplomatki. Med vidnejšimi imeni na seznamu novoimenovanih vodij predstavništev EU je med drugim dosedanji posebni odposlanec EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslav Lajčak, ki je bil imenovan za veleposlanika EU v Švici.

BRUSELJ – Lokalne oblasti enega od bruseljskih okrožij so prepovedali izvedbo konferenco evropske skrajne desnice, ki je bila tarča številnih kritik in je v mestu spodbudila protestni shod. Številni osrednji govorci, med njimi evroskeptik Nigel Farage, so bili kritični do odločitve. Organizatorji so napovedali, da se bodo pritožili na sodišče. Odločitev je kasneje ob sklicevanju na pravico do svobode govora kritiziral tudi belgijski premier Alexander de Croo.

BRUSELJ – Markus Pieper, ki naj bi danes prevzel položaj posebnega odposlanca Evropske komisije za mala in srednje velika podjetja, se je po nizu kritik na račun postopka izbire tik pred zdajci odrekel položaju. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen obžaluje njegovo odločitev, novega odposlanca pa bodo izbirali šele po evropskih volitvah.

BRUSELJ – Letošnji dobitnik evropske filmske nagrade občinstva lux je nemški film Zbornica režiserja Ilkerja Cataka. Razglasili so ga na nocojšnji prireditvi v Evropskem parlamentu v Bruslju. Za nagrado je bilo nominiranih pet filmov. V ospredju nagrajenega filma Zbornica je idealistična mlada učiteljica, ki je ravno začela svojo prvo službo in preiskuje niz tatvin na šoli.

KOEBENHAVN – Znamenito stavbo borze v Koebenhavnu je davi zajel požar, zaradi katerega se je zrušil vrh stolpa stavbe. Več ulic in območje okoli ene najstarejših zgradb v danski prestolnici so čez dan zaprli. Vzrok požara, ki je po navedbah gasilcev pod nadzorom, še ni znan. Dodali so, da je zgorela približno polovica zgradbe. Po besedah danskega ministra za kulturo Jakoba Engel-Schmidta so plameni pogoltnili 400 let danske kulturne dediščine.

MOSKVA/ASTANA – Gladina rek v delih ruskega Urala in jugozahodne Sibirije, ki jih ogrožajo uničujoče poplave, še naprej hitro narašča. V ruskih regijah Tjumen in Kurgan, kjer je poplavljenih na stotine domov, so oblasti v pričakovanju naraslih voda na tisoče ljudi pozvale k evakuaciji. S katastrofalnimi poplavami se soočajo tudi v sosednjem Kazahstanu, kjer so na številnih območjih razglasili izredne razmere.

SYDNEY – Avstralska policija ponedeljkov napad z nožem v cerkvi v Sydneyju obravnava kot teroristično dejanje, je sporočila policija v Novem Južnem Walesu. Vodja vodilne avstralske obveščevalne agencije Mike Burgess je dejal, da je 16-letni osumljenec očitno deloval sam in da ni potrebe po takojšnjem zvišanju stopnje teroristične ogroženosti v državi.

WASHINGTON – Ameriško vrhovno sodišče posluša argumente v primeru tožbe enega od napadalcev na ameriški kongres 6. januarja 2021, ki trdi, da ga ne bi smeli obtožiti oviranja uradnega postopka, ker da to ni v skladu z zveznim zakonom, sprejetim leta 2002. Primer lahko vpliva tudi na pregon nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, ki se prav tako sooča z obtožbami zaradi oviranja uradnega postopka po predsedniških volitvah leta 2020.

ALEXANDRIA – Na ameriškem zveznem sodišču v Alexandrii pri Washingtonu se je začel sodni proces v tožbi treh Iračanov, ki trdijo, da so jih pred 20 leti mučili v zloglasnem ameriškem zaporu Abu Graib. Iračani tožijo podjetje CACI, ki je imelo v času vlade predsednika Georgea Busha mlajšega pogodbo za izvajanje zaslišanj terorističnih osumljencev v Iraku. Podobe zlorab so leta 2004 obkrožile ves svet.

Vir novice: STA