Dnevne novicePregledi dogodkov

Pregled – svet, 25. 6. (torek)

LUXEMBOURG – Ukrajina in Moldavija sta nekaj več kot dve leti po vložitvi prošnje za članstvo v EU tudi uradno začeli pristopna pogajanja. V Kijevu in Bruslju poudarjajo, da gre za zgodovinski trenutek, obenem pa so se vrstila tudi opozorila, da državi čaka še veliko dela. V Kijevu in Kišinjovu so zagotovili, da so na to pripravljeni.

WASHINGTON/LONDON – Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je po več kot desetletju boja proti izročitvi ZDA z ameriškim pravosodnim ministrstvom dosegel dogovor, v skladu s katerim se bo izognil zaporni kazni in se lahko vrnil v Avstralijo. V zameno za priznanje krivde v eni točki obtožnice bo dobil 62 mesecev zaporne kazni, ki jih je že prebil za zapahi v Veliki Britaniji. Dogovor bo potrjen v sredo na sodišču na Severnih Marianskih otokih.

HAAG/KIJEV – Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je izdalo naloga za prijetje nekdanjega ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja in načelnika generalštaba ruske vojske Valerija Gerasimova, ki jima očita vojne zločine v Ukrajini. Odgovorna naj bi bila za neposredne napade na civilne cilje v Ukrajini. Kijev je odločitev pozdravil.

BRUSELJ – Pogajalci Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov (S&D) in liberalcev (Renew) so dosegli dogovor o tem, da bo nemška političarka Ursula von der Leyen še naprej vodila Evropsko komisijo. Vodenje Evropskega sveta naj bi prevzel socialist Antonio Costa. Položaj visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU se v skladu z današnjim dogovorom trojice političnih družin obeta estonski premierki iz družine evropskih liberalcev Kaji Kallas.

MOSKVA – Rusija je blokirala dostop do 81 medijev držav članic EU na ruskem ozemlju in to označila za povračilen ukrep, potem ko je Bruselj maja uvedel sankcije proti več ruskim medijem. Med sankcioniranimi mediji so se med drugim znašli francoska in španska tiskovna agencija AFP in EFE, nemški Der Spiegel, italijanska La Repubblica in La Stampa ter avstrijska, italijanska in irska radiotelevizija ORF, Rai in RTE.

NAIROBI – Med protivladnimi protesti proti predlaganemu davčnemu zakonu v kenijski prestolnici Nairobi, ki so se sprevrgli v izgrede, je umrlo najmanj pet ljudi, 31 jih je po navedbah kenijskih nevladnih organizacij ranjenih. Protestniki so prebili policijske barikade in vdrli v parlament, kjer so povzročili uničenje. Policija je proti protestnikom uporabila solzivec, vodne topove in naboje.

BERLIN – Po ugotovitvah nemškega združenja za raziskave o antisemitizmu so se incidenti, povezani z antisemitizmom, v Nemčiji lani povečali za več kot 80 odstotkov v primerjavi z letom pred tem. Še zlasti so narasli po izbruhu vojne med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas v Gazi oktobra lani, kažejo objavljeni podatki.

GAZA – V izraelskem napadu na Gazo je bilo ubitih deset družinskih članov vodje palestinskega islamističnega gibanja Hamas Ismaila Hanije, je sporočila palestinska civilna zaščita. Izraelska vojska je medtem za mrtvega razglasila še enega od talcev.

ŽENEVA – Od začetka vojne v Gazi je pogrešanih do 21.000 otrok, od katerih so mnogi ostali ujeti pod ruševinami, pridržani ali pokopani v množičnih grobovih, je v ponedeljek ocenila mednarodna nevladna organizacija Save the Children. Združeni narodi pa so danes opozorili, da na območju Gaze vsak dan v povprečju deset otrok izgubi eno ali obe nogi.

TEL AVIV – Izraelsko vrhovno sodišče je odločilo, da morajo obvezen vojaški rok služiti tudi študenti ješive, judovske verske šole. Po mnenju sodišča namreč ne obstaja pravna podlaga, ki bi ultraortodoksnim vojaškim obveznikom omogočala, da se služenju izognejo.

BRUSELJ – Skupina socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu je za predsednico znova izvolila špansko evroposlanko Iratxe Garcio Perez. Liberalci (Renew) pa so za svojo vodjo ponovno potrdili Francozinjo Valerie Hayer.

KIJEV – Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek naznanil zamenjavo visokega generala Jurija Sodola, ki je bil v okviru poveljevanja ukrajinskim vojakom v boju proti ruski agresiji deležen obtožb nesposobnosti in zlorabe položaja. Kritiki so mu med drugim pripisovali odgovornost za številne žrtve med vojaki.

BRUSELJ – Svet EU je potrdil podaljšanje začasne zaščite za več kot štiri milijone beguncev, ki so se v unijo zatekli pred rusko agresijo na Ukrajino, do marca 2026. Direktiva o začasni zaščiti ukrajinskim beguncem med drugim omogoča brezpogojen dostop do zdravstva, šolanja, dela in stanovanj v državah članicah.

PRAGA – Prva pošiljka topniškega streliva za ukrajinsko vojsko v okviru pobude pod vodstvom Češke je prispela v Ukrajino, je sporočil češki premier Petr Fiala. Maja je odposlanec češke vlade za obnovo Ukrajine Tomas Kopecny napovedal, da bo Kijev v okviru pobude junija prejel do 100.000 kosov 155-milimetrskega topniškega streliva.

STRASBOURG – Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da je Rusija zagrešila številne kršitve človekovih pravic na ukrajinskem polotoku Krim, ki ga je leta 2014 zasedla in priključila v nasprotju z mednarodnim pravom. Sodniki so s tem ugodili tožbi Ukrajine. Rusija sodb sodišča sicer ne priznava.

RIM – Italijanska premierka Giorgia Meloni je na srečanju v ponedeljek madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana pozdravila kot partnerja znotraj EU in zaveznika v Natu, obenem pa sta oba izpostavila medsebojne razlike, zlasti glede Ukrajine. Orban je potrdil, da se njegova stranka v Evropskem parlamentu ne bo pridružila Evropskim konservativcem in reformistom pod vodstvom Meloni.

BEOGRAD – Srbija je sklenila sporazum z agencijo EU za mejno in obalno stražo Frontex. Po novem bo lahko agencija Srbiji pomagala pri upravljanju migracij, preprečevanju nezakonitega priseljevanja in boju proti čezmejnemu kriminalu na vseh njenih mejah. Sporazum sta v Beogradu podpisala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson in notranji minister Ivica Dačić.

PEKING – Kitajska sonda Chang’e 6 se je z vzorci z Lune vrnila na Zemljo. Kitajska vesoljska agencija je misijo označila za popoln uspeh, saj je sonda kot prva vzorce kamnin nabrala na t. i. temni strani Lune, neraziskani strani, ki je obrnjena stran od Zemlje. Zbrani material bi lahko pomagal bolje razumeti nastanek Lune in njen razvoj, pa tudi nastanek Sončevega sistema nasploh.

LONDON – Britanski kralj Karel III. in kraljica Camilla sta z vojaško slovesnostjo sprejela japonskega cesarja Naruhita in cesarico Masako ob začetku njunega tridnevnega državniškega obiska v Združenem kraljestvu. Britanski monarh ju nato drevi gosti v Buckinghamski palači, kjer prireja državniški banket.

Vir novice: STA