WASHINGTON – Predsednik ZDA Donald Trump je ob začetku zasedanja nove ameriške vlade potrdil, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v petek prihaja v Washington, kjer bosta podpisala dogovor o dostopu ZDA do redkih zemelj v Ukrajini. Po Trumpovih besedah gre za pomemben dogovor tudi za Kijev, ki bo obenem omogočil, da ZDA dobijo nazaj denar in ga zaslužijo tudi v prihodnje. Ob tem je znova kritiziral EU in prejšnjo vlado pod vodstvom predsednika Joeja Bidna.
KIJEV – Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvodni dogovor z ZDA o dostopu do redkih zemelj v Ukrajini označil za neke vrste začetni okvir, ki bi lahko vodil v nadaljnje dogovore. Ob tem je potrdil, da se zaenkrat še niso dogovorili o ameriških varnostih jamstvih. Poudaril je še, da Ukrajina ne bo podpisala dogovora, če teh jamstev v njem ne bo. Predsednik ZDA Donald Trump je sicer dejal, da bo varnostna jamstva Ukrajini morala zagotoviti Evropa.
DOHA – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je za četrtek napovedal novo srečanje ameriških in ruskih diplomatov, ki bo potekalo v Istanbulu. Prvo srečanje, na katerem sta sodelovala tudi Lavrov in njegov ameriški kolega Marco Rubio, je bilo prejšnji teden v Rijadu. Obenem je Lavrov ponovil, da Rusija zavrača zamrznitev spopadov vzdolž frontne črte in napotitev evropskih mirovnih sil v Ukrajino. Cilj predlogov o napotitvi je po njegovem mnenju nadaljnje zaostrovanje konflikta.
BRUSELJ – Francoski predsednik Emmanuel Macron je voditelje članic EU na današnji videokonferenci seznanil s ponedeljkovimi pogovori z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je na omrežju X videokonferenco z voditelji članic EU označil za zelo koristno pred vrhom prihodnji teden, na katerem bodo sprejemali odločitve glede Ukrajine in krepitve evropske obrambe.
WASHINGTON – Visoka zunanja predstavnica EU Kaja Kallas, ki se do četrtka mudi na obisku v Washingtonu, se ne bo srečala z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiem. Ta je njuno srečanje v zadnjem hipu odpovedal “zaradi težav z usklajevanjem obveznosti”, potem ko je že prispela v ZDA. Po napovedih se bo Kallas sicer do četrtka srečala z ameriškimi senatorji in kongresniki, pa tudi z delegacijo EU.
WASHINGTON – Ameriški predsednik Donald Trump je današnje prvo zasedanje svoje vlade začel s pohvalami na račun milijarderja Elona Muska, ki je dejal, da si v njegovem uradu za vladno učinkovitost (Doge) prizadevajo za zmanjšanje ameriškega proračunskega primanjkljaja. Priznal je tudi, da delajo napake in oznanil, da “prejema grožnje s smrtjo”. Predsednik ZDA je sicer na seji omenjal številne teme in vprašanja, med drugim zapiranje meja in načrte o uvajanju carin.
GAZA – Palestinsko gibanje Hamas bo trupla štirih izraelskih talcev še nocoj in brez javnih ceremonij predalo Izraelu, so sporočili iz gibanja. Gre za zadnjo izmenjavo v okviru prve faze dogovora o prekinitvi ognja v Gazi, ki se sicer izteče konec tedna. Izrael bo v zameno izpustil okoli 600 palestinskih zapornikov, kar bi se moralo zgoditi že prejšnji teden v okviru sedme izmenjave ujetnikov, a so njihovo izpustitev odložili.
BERLIN/PARIZ – Najverjetnejši prihodnji nemški kancler Friedrich Merz naj bi se nocoj v Parizu na nenapovedanem obisku srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, sta poročala portala Politico in Bild. Med drugim naj bi govorila o nedavnem preobratu v ameriški politiki glede vojne v Ukrajini in glede evropske obrambe. Gre za prvi obisk Merza v tujini, odkar je njegova konservativna unija CDU/CSU zmagala na predčasnih parlamentarnih volitvah v nedeljo.
BRUSELJ – Evropska komisija je predstavila dogovor za čisto industrijo, s katerim želi vzpostaviti ugodne pogoje za industrijo, da bo ob razgoljičenju ohranila konkurenčnost. Bruselj želi znižati stroške energije ter izboljšati dostop do kritičnih surovin in financiranja. Z dogovorom naj bi mobilizirali več kot 100 milijard evrov za čisti prehod. Naložbe nameravajo spodbuditi tudi s poenostavitvijo pravil na področju dodeljevanja državnih pomoči.
BRUSELJ – Evropska komisija predlaga poenostavitev določenih pravil, povezanih z evropskim zelenim dogovorom. Danes predstavljeni predlog predvideva zmanjšanje obveznosti za evropska podjetja – predvsem mala in srednje velika – na področjih trajnostnosti in taksonomije, pa tudi pri mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah. Komisija predlaga, da bi po novem obveznost poročanja veljala zgolj za podjetja z več kot tisoč zaposlenimi, kar pomeni okrog 80 odstotkov manj podjetij.
DUNAJ – V Avstriji naj bi bila koalicijska pogajanja med ljudsko stranko (ÖVP), socialdemokrati (SPÖ) in liberalno Neos tik pred ciljno črto. Po pričakovanjih naj bi v četrtek predstavili vladni program, odprte ostajajo le še nekatere podrobnosti. Predvidoma bi imenovanje mandatarja sledilo v ponedeljek, čeprav v predsedniški palači pojasnjujejo, da niso prejeli še nobene prošnje za termin, so pa na to pripravljeni. Ministrske kandidate pa bodo izbirali kasneje.
BUKAREŠTA – Romunsko tožilstvo je proti skrajno desnemu predsedniškem kandidatu in zmagovalcu razveljavljenega prvega kroga volitev Calinu Georgescuju vložilo obtožnico zaradi lažnih izjav o financiranju volitev. Sodni vir je potrdil, da gre za obtožbe proti Georgescuju in da je ta pod sodnim nadzorom, kar pomeni, da se bo moral redno javljati. Že pred tem so v Romuniji izvedli obsežno preiskovalno akcijo razveljavljenega prvega kroga.
SARAJEVO/BANJALUKA/BEOGRAD – Sodišče BiH je predsednika Republike Srbske Milorada Dodika spoznalo za krivega nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta. V prvostopenjski sodbi mu je prisodilo leto dni zapora in šestletno prepoved delovanja v politiki, Dodik pa je v odzivu ponovil, da ni kriv. Po razglasitvi sodbe je ocenil, da takšne BiH, kot so si jo zamišljali, ni več.
ZAGREB – Hrvaška policija je na zahtevo državnega tožilstva aretirala poslanca sabora Josipa Dabra. Ta je minuli mesec odstopil s položaja kmetijskega ministra, potem ko so mediji objavili posnetek, na katerem je kot sopotnik z ročno pištolo izstrelil več nabojev skozi spuščeno okno avtomobila. Dabro se je nato vrnil v poslanske klopi, policija pa ga je danes pridržala nekaj ur po tem, ko je parlament zanj izglasoval odvzem imunitete.
MOSTAR – V distriktu Brčko na severu Bosne in Hercegovine je policija zaradi tihotapljenja ljudi in zlorabe otrok v torek prijela tri osebe in rešila več otrok, ki so bili najverjetneje njihove žrtve. Policija drugih podrobnosti ni sporočila, saj preiskava še poteka, po poročanju lokalnih medijev pa so rešili 31 otrok, starih do 12 let, ki so imeli hrvaške potne liste.
PARIZ – Posebno sodišče v Parizu je tunizijskega državljana Brahima Aouissaouija obsodilo na najvišjo možno kazen – dosmrtni zapor brez možnosti pogojnega izpusta – zaradi umora treh ljudi v baziliki v Nici na jugu Francije leta 2020. Tožilstvo je ocenilo, da 25-letni Tunizijec zaradi prežetosti z džihadistično ideologijo predstavlja stalno nevarnost. Izpostavilo je tudi izjemno krutost njegovih namernih umorov in dejstvo, da se zanje ni pokesal.
TAIPEI – Tajvansko obrambno ministrstvo je obtožilo Peking, da blizu pomembnega pristaniškega mesta Kaohsiung na jugu Tajvana brez predhodnega opozorila izvaja vojaške vaje z uporabo pravega streliva. Zato je Tajvan na obalah razporedil svoje pomorske, zračne in kopenske sile. Ocenili so, da so te vaje “dokaz, da je Kitajska edina in največja grožnja miru in stabilnosti v Tajvanski ožini in indopacifiški regiji”.
LOS ANGELES – Januarski požari v Kaliforniji so bili najdražji v zgodovini zavarovalniške industrije, ugotavlja nemška pozavarovalnica Munich Re. Kot je sporočila, zaradi teh požarov pričakuje za približno 1,2 milijarde evrov odškodninskih zahtevkov. Ocena višine zahtevkov je zaradi kompleksnosti nastalih izgub sicer podvržena visoki stopnji negotovosti.
AUSTIN – V ameriški zvezni državi Teksas so potrdili smrt otroka zaradi ošpic, kar je prvi tovrsten primer smrti v ZDA v zadnjih desetih letih. Od začetka leta so v Novi Mehiki in v Teksasu, kjer cepljenje ni obvezno, našteli 130 primerov ošpic, v celotnih ZDA pa jih je bilo v letu 2023 zabeleženih 285. Največji izbruh ošpic so v ZDA imeli leta 2019, ko so našteli 1274 primerov.
KARTUM – V strmoglavljenju sudanskega vojaškega transportnega letala na stanovanjsko četrt v mestu Omdurman severozahodno od sudanske prestolnice Kartum je v torek umrlo 46 ljudi, so sporočile lokalne oblasti. Neimenovani vojaški vir je kot vzrok nesreče navedel tehnično okvaro na letalu.
