Ženske voznice

Med ljudmi že dolgo časa prevladuje mnenje (prav, med moškimi, no), da so ženske slabe voznice. Ženske se postavljajo po robu in trdijo, da temu ni tako. Značilen primer stereotipiziranja, ki povzroča (ga je povzročil?) seksizem. Pa smo ženske res slabe voznice ali ne? Zakaj?

Treba je priznati, da se vsakič na cesti, ko pred nami nekdo čudno zavija, počasi vozi in ne zna parkirati, pritožujemo nad “babo, ki ne zna voziti”. Saj se ne bi več, če ne bi se vsakič, ko to rečemo izkazalo, da prav zares ženska upravlja vozilo.

Nekateri bi to upravičevali z dejstvom (ali domnevo?), da so moški racionalna bitja, ki se ne prepuščajo čustvom, ženske pa ravno obratno! Moški so torej bolj preračunljivi in se pač bolje znajdejo v prometu, medtem ko ženskam ni dano, da bi upravljale s stroji. Spet stereotipi!

Morda pa je kdo pomislil(a!) kdaj na to, da imamo ženske enostavno preveč stvari, katerim moramo posvečati pozornost, da bi jo še cestno-prometnim predpisom? Res, ženske dandanes nosimo veliko več odgovornosti, kot smo je nekoč, prevzemamo več družbenih vlog, kot jih moški, in ob vseh teh skrbeh bi še naj na cesti skrbele za dovolj visoko hitrost, ki ne bo ovirala voznikov za nami?

Šalo na stran. Ne glede na to, koliko se o tem pohecamo in koliko mislimo resno, dejstvo je, da ženske povečini, ne pa vse, vozimo slabše kot moški. Ker si pač več žensk upa na cesto, tisti moški, ki pa ne znajo, pa to tako dobro skrivajo in zamaskirajo, da zgolj izgleda, kot da znajo voziti. Ali pa sploh ne vozijo. Morda bi si pa to tem morale slabe voznice vzeti zgled. Ne iti na cesto, če ne znamo voziti.