Apnenec je sedimentna kamnina, v večini sestavljena iz kalcijevega karbonata v obliki mineralov kalcita in aragonita. Pogosto se uporablja kot gradbeni material, saj je dolgo obstojen in ga ni težko obdelovati, zato je zelo cenjen v kamnoseštvu in spremljajočih dejavnostih pridobivanja in obdelave kamnin.
Apnenec v gradbeništvu
Konec 19. in v začetku 20. stoletja so ga še posebej uporabljali za gradnjo stavb, kot so banke, železniške postaje, državne ustanove, mestne palače in podobno. Čeprav danes apnenec ni več tako pogost gradbeni material, še vedno ostaja precej zaželen pri določeni vrsti kakovostne gradnje, saj je trpežno gradivo, odporno na vplive okolja, vendar zaradi svoje teže in cene ni praktičen za visoke stavbe.
V zdrobljeni obliki se uporablja za podlago pod asfaltnimi cestami, kot sestavina za cement, za brušenje kovinskih elementov, za izboljšanje kakovosti prekisle prsti, za pročelja (fasade) nekaterih nebotičnikov, kot obloga za zavarovanje premoga, v barvah in v krmi za živali.
Gre za precej raznoliko kamnino, ki je najverjetneje ena izmed bolj unikatnih naravnih kamnin na trgu in ena izmed bolj pogostih, s katerimi se ukvarja kamnoseštvo. Apnenec je vsekakor zelo zaželen v gradbeništvu, saj je trpežen in ga je mogoče uporabiti v različne namene.
Kamnoseštvo in pridobivanje apnenca
Apnenec se pridobiva v kamnolomih, ki jih odprejo na območjih, kjer se ta kamnina naravno pojavlja. Navadno je kamnoseštvo tako specializirano, da je zmožno pridobiti velikanske bloke apnenca ali pa le manjše kose, kar je odvisno od zahtev in želja naročnikov. Dimenzioniran apnenec razrežejo na večje kose določenih dimenzij, za kar se uporabljajo vrtanje, velike žage z diamantnimi rezili in v nekaterih primerih razstreljevanje.
Prednost te sedimentne kamnine je, da je precej enotna in z malo vsebnostjo drugih elementov, zato jo je lahko obdelovati, obenem pa tudi lažje rezati na manjše kose, saj se ne razlomi na mestih, kjer bi se stikale raznolike kamnine.
Barva in zgradba
Čisti apnenci so bele ali skoraj bele barve. Zaradi nečistoč, kot so ilovica, pesek, organski ostanki, železov oksid in druge snovi, so lahko apnenci tudi obarvani, še posebej na preperelih površinah. Apnenec je lahko kristalen, klastičen, zrnat ali kompakten, odvisno od načina nastanka. Kristali kalcita, kremena, dolomita ali barita lahko oblikujejo manjše votline v kamnini.
Drobljenje in prevoz do naročnika
Za zdrobljeno obliko apnenca se uporabi eksploziv, ki kamnino razstreli na manjše kose, da jih je potem lažje prepeljati iz kamnoloma do naročnika. Ko je zdrobljena kamnina prepeljana iz kamnoloma, jo je treba obdelati z drobilcem, ki poskrbi, da se razdrobi na še manjše kose. Mogoče je drobljenje na drobne kose, ki spominjajo na prah, in na malo večje, vse do 40 mm. Ko je apnenec zdrobljen in obdelan, je kamnoseštvo opravilo svojo nalogo, kamnino pa naložijo na vagone ali tovornjake in prepeljejo do naročnika.
Apnenec v Sloveniji in kraški pojavi
V pokrajinah, ki jih pretežno sestavlja apnenec, nastajajo kraški pojavi: vrtače, uvale, presihajoča jezera, požiralniki, kraške jame in drugi. Poimenovani so po slovenski pokrajini Kras. Pri nas je znan tudi temnejši apnenec iz Podpeči pri Ljubljani, ki ga obarvajo organske snovi. Kamnoseštvo apnenca, obdelava in distribucija pa se dandanes odvijajo v mnogih kamnolomih po vsem svetu.
Na kaj paziti pri vzdrževanju
Apnenec je v gradbeništvu primeren tudi za vlažne podnebne razmere, je pa občutljiv na kisline, zato lahko kisel dež sčasoma načne podrobnosti kipov in drugih izdelkov. Iz istega razloga za čiščenje apnenčastih površin ni priporočljivo uporabljati kisa ali drugih kislih čistil. Več o lastnostih kamnine najdete v opisu apnenca na Wikipediji, o vzdrževanju zunanjih površin stavb pa v članku o obnovi fasade.
