V zadnjih letih se cene nepremičnin v Ljubljani zvišujejo počasneje kot v okoliških občinah, kar je razvidno iz podatkov Geodetske uprave. Povprečna rast cen stanovanj v Ljubljani od leta 2018 je znašala 43 odstotkov, medtem ko so cene hiš narasle le nekoliko manj. Najemnine so sledile tem trendom in so za mnoge postale največje mesečno finančno breme. Vse več ljudi si zaradi visokih cen ne more več privoščiti nakupa nepremičnine v prestolnici, kar ustvarja vtis nepremičninske nepremostljivosti. Podobno stanje je bilo že opazno pred zlomom trga leta 2008, ko so se številne mlade družine selile iz Ljubljane v cenovno ugodnejše kraje v njeni okolici.
Okolica Ljubljane ni več cenovno ugodna rešitev
Če je nekoč veljalo, da je selitev v Domžale, Škofljico ali Kamnik pomenila racionalno rešitev za nakup stanovanja po bolj sprejemljivi ceni, se danes ta možnost pogosto izkaže za neugodnejšo. Po zadnjih podatkih GURS so cene v krajih okrog Ljubljane – na primer v Trzinu, Mengšu, Domžalah in Kamniku – zrasle kar za 55 odstotkov. Tudi na območju Grosuplja, Brezovice, Vrhnike in Logatca so beležili skok za več kot 50 odstotkov. Nekoliko bolj oddaljena kraja, kot sta Litija in Moravče, beležita celo 67-odstotno rast. Tudi drugod po Sloveniji, na primer v Celju ali širši okolici Kranja, cene nepremičnin močno naraščajo.
Omejitve in izzivi pri izbiri nepremičnine
Za družino s proračunom okoli 250 tisoč evrov je nakup trisobnega stanovanja v Ljubljani velik izziv. Tak znesek pogosto zadošča le za manj privlačna stanovanja, ki so bodisi na slabših lokacijah bodisi zahtevajo večja obnovitvena dela. V nekaterih primerih niti to ni dovolj. Čeprav se ponudba nepremičnin v okolici širi, prodaja stanovanj Ljubljana ne dosega povpraševanja. Pri odločanju o selitvi ljudje poleg cene upoštevajo še prometno povezanost, dostopnost lokalnih storitev in kakovost soseske. Marsikje so cene v središčih bližnjih krajev že povsem poravnane z ljubljanskimi.
Premislek o selitvi
Pred leti je bil nakup nepremičnine v okolici Ljubljane skoraj vedno pametna izbira, saj je za isti znesek kupec lahko dobil več – pogosto tudi novejše stanovanje. Danes pa so razlike v ceni bistveno manjše, v nekaterih občinah jih skorajda ni več. Severne občine, ki so dobro povezane z Ljubljano tudi z javnim prevozom, bodo po nadgradnji železniške proge še dostopnejše. A ravno zato se mnogi vprašajo, ali je smiselno zapustiti Ljubljano zaradi relativno majhnega prihranka, če to pomeni več časa na poti, dodatne logistične izzive in manjšo fleksibilnost v vsakdanjem življenju.
Različne življenjske okoliščine vodijo do različnih odločitev
Odločitev za selitev iz Ljubljane v bližnjo okolico je pri marsikom povezana s številnimi dejavniki, ki presegajo le strošek nakupa nepremičnine. Vsaka družina ali posameznik ima edinstvene potrebe in okoliščine, ki vplivajo na izbiro kraja bivanja. Kakovost življenja zunaj mesta je lahko zelo dobra, vendar pa jo pogosto zapletejo logistični izzivi, kot so dolge poti na delo, šolanje, obšolske dejavnosti, zdravstvene storitve in kulturne vsebine. V praksi hitro naletimo na nasprotna primera: družino z najstniki, ki imajo vsak svoj urnik, in starše z različnimi službenimi obveznostmi, ter družino z mlajšim otrokom, ki ima pomoč starih staršev in možnost dela od doma. V slednjem primeru je selitev iz mesta pogosto precej bolj smiselna.
Nižje cene v okolici ne rešujejo vedno težav
Čeprav se cene nepremičnin v občinah okoli Ljubljane gibljejo za približno 15 do 20 odstotkov nižje, je zaradi omejene ponudbe primerljivega stanovanja pogosto zelo težko najti. Kupci, ki si ne morejo privoščiti nakupa v prestolnici in tudi v neposredni bližini ne najdejo ustrezne možnosti, morajo pogled usmeriti še dlje. Kot primer je Litija, ki ima dobro železniško povezavo, in Vransko z učinkovito cestno infrastrukturo.
Stroški mobilnosti so pogosto podcenjeni
Pri odločanju o nakupu novega doma mnogi zanemarijo stroške, povezane z mobilnostjo. Čeprav se večina zaveda visoke cene nepremičnine, redkeje izračunajo, koliko jih bo stal vsakodnevni prevoz. Dnevne vožnje, potreba po dveh avtomobilih, gorivo in čas hitro pokažejo, da prihranek pri ceni stanovanja ni tako očiten. Statistični podatki za leto 2022 razkrivajo, da so slovenska gospodinjstva za prevoz v povprečju porabila 426 evrov mesečno – kar predstavlja največjo skupino izdatkov, večjo celo od stroškov za hrano ali stanovanje.
Sistem povračila potnih stroškov spodbuja napačne odločitve
Obstoječa zakonodaja dodatno poglablja težavo visokih stroškov mobilnosti. Velik delež zaposlenih prejema nadomestila za prevoz na delo, zaradi katerih se pogosto niti ne zavedajo dejanskega stroška poti. Za zaposlene v javnem sektorju se denimo nadomestila za potne stroške pričnejo izplačevati že pri razdalji nad 15 kilometrov, pogosto pa presegajo strošek javnega prevoza. Zato so okoljske nevladne organizacije v sodelovanju z okoljskim ministrstvom pripravile predlog spremembe sistema povračil, ki predvideva postopno lestvico glede na razdaljo, pri čemer bi se spodbujalo uporabo javnega prevoza in zmanjšalo breme proračuna.
Sistemskih rešitev primanjkuje: potrebujemo več najemnih stanovanj
Čeprav delo od doma in različne oblike mobilnosti lahko nekoliko ublažijo stroškovni pritisk, je dolgoročna rešitev drugje. Selitev mladih družin iz Ljubljane ni posledica želje, temveč pomanjkanja alternativ. Rešitev je predvsem v gradnji dodatnih javnih najemnih stanovanj v prestolnici. Pogosto se pozablja na dejstvo, da so stroški mobilnosti dolgoročni, medtem ko je nepremičnino treba financirati takoj. Zaradi zaostrenih pogojev kreditiranja marsikdo ne more pokriti začetnih stroškov, potrebnih za nakup dražje nepremičnine. Višja začetna cena lahko pomeni daljše posojilo, kar ob trenutnih obrestnih merah dodatno obremeni družinski proračun.
