Koncertni nastopi in mikrofoni
Kazalo
Koncertni nastopi in mikrofoni so tesno povezani, saj mora ozvočenje glas in instrumente prenesti do občinstva, ne da bi izgubili razločnost. Mikrofon je le prvi člen te poti. Na rezultat vplivajo njegova postavitev, nastavitve mešalne mize, zvočniki, odrski monitoring in akustika prostora. Dober koncertni zvok zato nastaja s pripravo celotnega sistema, ne zgolj z izbiro dražje opreme.

Vrste mikrofonov in njihov namen
Mikrofon pretvarja zvočno valovanje v električni signal. Med pogostimi izvedbami sta dinamični in kondenzatorski mikrofon, vendar izbira ni tekmovanje, pri katerem bi bila ena vrsta vedno boljša. Razlikujeta se v zasnovi, potrebah po napajanju in značilnostih, ki so pomembne pri določeni uporabi. Tehnične osnove razlaga geslo Microphone.
Ročna, naglavna in kravatna izvedba opisujejo predvsem obliko ter način nošenja. Naglavni mikrofon lahko izvajalcu omogoči proste roke, ročni pa neposreden nadzor nad razdaljo do ust. Za instrumente se uporabljajo tudi mikrofoni na stojalih ali posebnih pritrdilih. Oblika ohišja sama še ne pove, po katerem principu naprava deluje.
Usmerjenost in pravilna postavitev
Mikrofoni ne zajemajo zvoka enako iz vseh smeri. Njihov smerni vzorec je pomemben pri ločevanju želenega vira od drugih instrumentov, odrskega hrupa in zvoka iz zvočnikov. Pri postavitvi je treba poznati lastnosti konkretnega modela, saj univerzalna razporeditev za vse mikrofone ne obstaja.
Razdalja med virom in mikrofonom vpliva na razmerje med neposrednim zvokom ter prostorom. Pri petju lahko pogosto spreminjanje razdalje povzroči opazne spremembe glasnosti in barve. Prekrivanje glave mikrofona z roko lahko spremeni njegovo delovanje. Med preizkusom zvoka se zato preveri tudi dejanski način uporabe, ne le signal iz praznega stojala.
Žična in brezžična povezava
Žični mikrofon je s kablom povezan z naslednjim členom zvočnega sistema. Brezžična rešitev uporablja oddajnik in sprejemnik, od koder signal potuje proti mešalni mizi. Oddajnik je lahko v ročnem mikrofonu ali v ločeni enoti na obleki. Njegovo napajanje, doseg in združljivost s sprejemnikom so del priprave nastopa.
Brezžična izvedba olajša gibanje po odru, vendar zahteva skrb za baterije ter usklajeno uporabo radijskih kanalov. Pri več sistemih hkrati je pomembno frekvenčno načrtovanje in preverjanje dovoljenega frekvenčnega območja. Žična povezava se izogne nekaterim radijskim težavam, prinese pa zahteve glede napeljave in zaščite kablov pred spotikanjem.
Monitoring za nastopajoče
Občinstvo posluša glavno ozvočenje, nastopajoči pa potrebujejo primerno povratno informacijo o lastnem glasu in drugih izvajalcih. Temu je namenjen odrski monitoring. Lahko ga sestavljajo talni monitorji, drugi ustrezno postavljeni zvočniki ali sistem ušesnega monitoringa. Število zvočnikov ni vnaprej določeno za vsakega nastopajočega, temveč izhaja iz potreb zasedbe in odra.
Pri ušesnem monitoringu izvajalec prejema namensko zvočno mešanico v slušalke. Sistem je lahko žičen ali brezžičen; ni nujno, da ima vsak uporabnik radijski sprejemnik na obleki. Pomembni so ustrezna raven, prileganje in možnost dogovora s tonskim tehnikom. Višja glasnost ni samodejna rešitev za slabo razumljiv monitor.
Preizkus zvoka in obvladovanje povratne zanke
Ko zvok iz zvočnika ponovno pride v mikrofon in se dovolj ojači, lahko nastane neprijetno piskanje. Na pojav vplivajo medsebojna postavitev, akustika in nastavitve sistema. Reševanje se zato začne z razporeditvijo opreme ter primerno glasnostjo, ne samo z naključnim spreminjanjem nastavitev. Širšo sliko pojasnjuje članek Ozvočenje in zvočniki.
- Pred nastopom se preverijo mikrofoni, kabli, sprejemniki in rezervno napajanje.
- Vsak izvajalec preizkusi običajno glasnost ter gibanje med nastopom.
- Tonski tehnik uskladi odrsko mešanico in zvok za občinstvo.
- Dogovorjen način sporazumevanja olajša popravke med koncertom.
Dobro pripravljen sistem nastopajočim omogoči osredotočenost na izvedbo. Tehnična oprema ostaja sredstvo za razumljiv in uravnotežen zvok, ne cilj sama zase.







