Ozvočenje in zvočniki
Kazalo
Za dobro slišnost na prireditvah, predavanjih ali koncertih so potrebni elektronski pripomočki, ki jim pravimo ozvočenje. Sistem ozvočenja navadno sestavljajo zvočniki, mikrofoni, mešalna miza, ojačevalci in kabli. Ustrezna izbira je odvisna od namena, prostora in števila poslušalcev, zato se nakup ali najem začne z načrtovanjem.

Iz česa je sestavljeno ozvočenje
Osnovna veriga je preprosta: mikrofon ali drug vir zvoka pošlje signal v mešalno mizo, kjer se nastavijo glasnost in barva zvoka posameznih kanalov. Iz mize gre signal v ojačevalec, nato pa v zvočnike. Pregled tovrstnih sistemov ponuja članek Public address system na Wikipediji (v angleščini).
Vsak člen verige vpliva na končni rezultat. O vrstah mikrofonov piše članek Koncertni nastopi in mikrofoni, o pogostih vrstah povezav in konektorjev pa članek Kabli.
Načrtovanje: za kaj, kje in za koliko ljudi
Preden se organizator odloči za nakup ali najem, mora odgovoriti na nekaj vprašanj:
- Za kakšen dogodek gre: govor, predavanje, razstava, ples ali koncert v živo?
- Ali bo dogodek v zaprtem prostoru ali na prostem?
- Koliko obiskovalcev pričakuje in kako velik je prostor?
- Kakšen je razpoložljiv proračun in ali je na voljo dovolj električnih priključkov?
Koncert navadno zahteva bistveno več opreme kot predavanje ali razstava. Pri večjih dogodkih je treba zagotoviti zadostno napajanje in dovolj zmogljive ojačevalce. Za občasne prireditve je najem s strokovno podporo pogosto bolj smiseln kot nakup.
Pasivni in aktivni zvočniki
Zvočniki se delijo na dve glavni skupini:
- Pasivni zvočniki za delovanje potrebujejo zunanji ojačevalec, sami pa niso priključeni na električno omrežje.
- Aktivni zvočniki imajo ojačevalec vgrajen, zato vsak potrebuje lastno električno napajanje.
Aktivni sistemi so preprostejši za postavitev, saj odpade usklajevanje ojačevalca in zvočnikov. Pasivni sistemi pa omogočajo več prilagodljivosti pri sestavljanju večjih sistemov. Pri pasivnih zvočnikih je pomembno, da se moč in impedanca ojačevalca ujemata z zvočniki.
Pri ojačevalcih je glavna razlika izhodna moč, vendar so pomembni tudi zanesljivost, hlajenje in zaščita pred preobremenitvijo. Ojačevalec, ki stalno deluje na meji zmogljivosti, lahko zvok popači ali poškoduje zvočnike.
Nizkotonci, visokotonci in razporeditev
Noben posamezen zvočnik ne predvaja enako dobro vseh frekvenc. Zato se v sistemih uporabljajo nizkotonci (subwooferji) za nizke tone ter zvočniki za srednje in visoke tone, ki so pogosto združeni v enem ohišju. Splošno razlago delovanja ponuja geslo Zvočnik na slovenski Wikipediji.
Za enakomeren zvok v prostoru ni dovolj le večja moč. Pomembna je tudi postavitev: zvočniki naj bodo usmerjeni proti občinstvu, mikrofoni pa naj ne stojijo neposredno pred njimi, da ne pride do povratne zanke (piskanja). V večjih prostorih se uporabijo dodatni zvočniki, ki zvok približajo zadnjim vrstam.
Pred dogodkom se vedno izvede preizkus zvoka. Med njim tehnik nastavi glasnost posameznih virov, preveri mikrofone in kable ter poišče morebitne motnje. Preizkus v praznem prostoru se nekoliko razlikuje od razmer, ko je prostor poln ljudi, zato je treba med dogodkom zvok občasno še prilagoditi.
Ozvočenje doma in na poti
Za domačo rabo ali manjša druženja je dovolj precej manj opreme. Za poslušanje glasbe na poti so priljubljeni prenosni zvočniki, o katerih piše članek Brezžični zvočnik za poslušanje glasbe kjerkoli. Ne glede na velikost sistema velja, da je glasnost treba prilagoditi prostoru in poslušalcem, saj previsoka glasnost ne izboljša izkušnje.







