Na embalaži skoraj vsakega živila je natisnjen datum, njegov pomen pa ni vedno jasen. Kdor pozna rok uporabnosti živil in razliko med oznakama »porabiti do« in »uporabno najmanj do«, z hrano ravna varneje in zavrže manj užitnih živil. Pojasnila temeljijo na gradivih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter Statističnega urada RS.
Koliko hrane zavržemo doma
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) se je v Sloveniji leta 2025 zavrglo 170.947 ton hrane, kar je dva odstotka več kot leto prej. Največ odpadne hrane, 44 odstotkov, je nastalo v gospodinjstvih. Prebivalec je doma v povprečju zavrgel 35 kilogramov hrane, od tega bi bila užitna še približno tretjina oziroma 12 kilogramov.
Evropska komisija ocenjuje, da je z označevanjem datumov na embalaži povezanih do 10 odstotkov odpadne hrane, ki v Evropski uniji nastane vsako leto. Njena raziskava med več kot 25.000 potrošniki iz vseh držav članic je pokazala, da oznake povsod razumemo slabo.
Grafika: Portal Storitev, vir podatkov SURS
»Porabiti do« pomeni varnost
Oznaka »porabiti do« je navedena na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže ribe, sveže mleto meso in sveže solate. Označuje datum, do katerega je živilo varno za uživanje. Po evropski uredbi živila s pretečenim datumom »porabiti do« niso varna, zato jih ne uporabljajte, tudi če so videti povsem običajno.
Pri teh živilih so ključna navodila za shranjevanje, na primer »hraniti v hladilniku« ali »hraniti pri temperaturi od 2 do 4 °C«. Če živilo kmalu po nakupu pravilno zamrznete, je po navedbah NIJZ lahko uporabno dlje od natisnjenega datuma, vendar le ob upoštevanju navodil na embalaži.
»Uporabno najmanj do« pomeni kakovost
Oznaka »uporabno najmanj do« je datum minimalne trajnosti. Do tega dne živilo ohrani pričakovano kakovost, pozneje lahko začne izgubljati okus in teksturo, a ostane varno, če je bilo pravilno shranjeno in embalaža ni poškodovana. Najdemo jo na testeninah, rižu, konzervah, rastlinskem olju, čokoladi ter na številnih ohlajenih in zamrznjenih izdelkih.
Preden takšno živilo zavržete, preverite:
ali je embalaža cela in nepoškodovana,
ali ima živilo običajen videz, brez plesni in spremenjene barve,
ali sta vonj in okus še značilna za izdelek,
ali je bilo shranjeno tako, kot določa proizvajalec.
Grafika: Portal Storitev, vir podatkov NIJZ in UVHVVR
Živila brez navedenega datuma
Po uredbi o informacijah o živilih za potrošnike navedba roka ni obvezna za vsa živila. Brez nje so lahko med drugim sveže sadje in zelenjava, vključno z neolupljenim krompirjem, vino, pijače z najmanj 10 volumenskimi odstotki alkohola, kis, kuhinjska sol, kristalni sladkor ter pekovsko pecivo, ki ga običajno pojemo v 24 urah po izdelavi.
Pri sadju in zelenjavi je zato odločilna presoja na pogled. Rahlo ovenela zelenjava je pogosto še primerna za juhe in enolončnice, ki so lahko del zdrave prehrane, plesnive ali gnile dele pa zavrzite.
Rok uporabnosti živil po odprtju embalaže
Ko embalažo odprete, upoštevajte morebitna dodatna navodila, kot je »porabiti v treh dneh po odprtju«. Pri živilih z oznako »porabiti do« pa natisnjeni datum ostaja skrajna meja, tudi če od odprtja še ni minilo toliko dni.
NIJZ priporoča, da roke spremljamo že ob nakupu in tudi v domačih zalogah. Živila s krajšim rokom postavite na vidno mesto v hladilniku, da jih porabite najprej. Pomaga tudi načrtovanje dnevnih obrokov za nekaj dni vnaprej in nakup po seznamu.
Nasvet za konec
Datum na embalaži vedno preberite skupaj z oznako pred njim. Pri oznaki »porabiti do« je datum stroga meja, pri oznaki »uporabno najmanj do« pa naj o živilu odločijo stanje embalaže, videz, vonj in okus. Tako ostane hrana na krožniku varna, v smeteh pa konča manj živil, ki bi jih še lahko pojedli.
Vgradna svetila so znana tudi po energetski učinkovitosti, estetiki in prilagodljivosti. Na voljo so v najrazličnejših stilskih izvedbah, kar zagotavlja,...
