Ko sem bila še deklica, smo imeli pri nas doma nenavadna stropna svetila, pri katerih ne bi nihče mogel zgrešiti, da so iz nenavadnega obdobja osemdesetih. Spominjam se, da so se mi zdela tako grda, da sem že kot otrok sklenila, da v svojem domu nikoli ne bom imela stropnih luči. Ne, stenske in stoječe svetilke so se mi zdele veliko lepše – in pravzaprav nisem vedela, da se tudi stropne dobijo že v precej lepši obliki, le da jih moji starši pač zelo dolgo niso zamenjali.Naj si tega še tako želimo, pa brez luči na stropu žal ne gre. Zakaj? Enostavno zato, ker smo ljudje navajeni svetlobe od zgoraj, ki osvetli ves prostor. Če bi bile luči zgolj na stenagali bi imeli zgolj stoječe svetilke, potem bi najvišji del sobe ostal neosvetljen, to pa bi dajalo precej nenavaden občutek. Povsem razumljivo je torej, da imajo tudi prostori, kjer so najbolj izpostavljene stenske luči (na primer hodniki v hotelih), kljub temu tudi stropne – le da so te manj opazne. Najbolje je sicer, če stropna svetila (http://www.volino-svetila.si/notranja-svetila/stropna-svetila.html) kombinirate z drugimi vrstami luči. Kadar imamo v prostoru zgolj eno, veliko in močno stropno luč, ta namreč hitro v prostoru ustvarja neprijetne sence, zato je potrebna osvetlitev tudi iz drugih smeri – ne le s strani, temveč včasih celo od spodaj navzgor. Danes, ko živim v svojem domu, imam seveda v njem tako stropne kot druge luči. Na idejo, da se bom stropnim odpovedala, sem že zdavnaj pozabila – raje sem se odločila, da bom imela v svojem domu svetilke oziroma luči, ki bodo izjemno estetske in tako ne bodo zgolj razsvetljevale prostora, temveč ga bodo tudi krasile. Ko sva z možem najinemu projektantu razlagala, kakšen dom si želiva, sva poudarila, da želiva v njem veliko svetlobe – tako naravne kot umetne. Za naravno smo tako poskrbeli z večjo količino francoskih oken, za umetno pa z večjo količino stenskih svetilk, ki dopolnjujejo stropne. Ko je bil čas za izbiro in nakup svetil, seveda nisva skoparila. No, vsaj ne v celoti – za stropna svetila sva izbrala povsem preproste, ploščate »plafonjere« brez vsakih okraskov, ki se jih sedaj v prostorih dejansko niti opazi ne. Edina izjema je svetilka nad jedilno mizo, ki pa je dejansko že viseča in je izjemno razkošna – iz kromirane kovine ter zelenega in črnega stekla. V stilu z njo so tudi stenske svetilke, ki so prav tako iz zelenega in črnega stekla (vse so iz iste linije ročno pihanih svetil slovenskega proizvajalca). Moram reči, da sem izbrala naravnost odlično. Luči so lahko namreč izjemen dodatek domu in mu dajo veliko topline in stila – in seveda svetlobe, brez katere bi bil dom turoben.
Naj si tega še tako želimo, pa brez luči na stropu žal ne gre. Zakaj? Enostavno zato, ker smo ljudje navajeni svetlobe od zgoraj, ki osvetli ves prostor. Če bi bile luči zgolj na stenagali bi imeli zgolj stoječe svetilke, potem bi najvišji del sobe ostal neosvetljen, to pa bi dajalo precej nenavaden občutek. Povsem razumljivo je torej, da imajo tudi prostori, kjer so najbolj izpostavljene stenske luči (na primer hodniki v hotelih), kljub temu tudi stropne – le da so te manj opazne.
