Ko sem bil še deček, so mi starši takrat, kadar mi v šoli ni šlo ravno po njihovih pričakovanjih, običajno dejali, da bom lahko s slabimi ocenami samo smetar. Grožnja je bila odveč, saj sem uspešno zaključil srednjo šolo, doštudiral na fakulteti in nato naredil še magisterij. In postal … Skorajda smetar. Pravzaprav sem bil nekaj časa regijski inšpektor za okolje, nato pa sem zaradi tega našel svojo nišo. Ustanovil sem podjetje, ki se ukvarja s čiščenjem in komunalnimi storitvami. Danes imam kar nekaj zaposlenih in na področju Štajerske skrbim za marsikatero »smrdljivo« delo, ki pa je v bistvu posel kot vsak drug. Oziroma še bolje – posel, ki bi se ga večina ljudi ravno zaradi »smrdljive« asociacije ne bi nikoli lotila. To pa seveda pomeni, da gre mojemu podjetju dobro, saj v sami dejavnosti ni ravno neke hude konkurence (z izjemo javnih komunalnih podjetij, ki pa so običajno manj prilagodljiva naročniku, zato se pogosto raje odločijo za nas).
Čiščenje greznic (www.komunala-mezan.si) morda res ni sanjska služba (čeprav dejanskega fizičnega dela ne opravljam sam), pa tudi druge vrste čiščenj, na primer lovilcev maščobe, niso kaj prida prijetne. Je pa to zagotovo dejavnost, ki se izplača. Za razliko od marsikaterega posla, pri katerem se kupci samostojno odločajo o tem, ali bodo neko storitev naročili ali ne, gre pri komunalnem podjetju v veliki večini za storitve, ki so za vsakogar nujne, saj so predpisane z zakonom.
Zakon določa tako redno čiščenje greznic kot marsikatero drugo storitev, torej naročnikov dejansko ne more zmanjkati, zaradi stroge okoljske zakonodaje Evropske unije, ki se ji mora prilagajati tudi Slovenija, pa se odpirajo vedno nova področja dela. Tako bo tudi praznjenja in čiščenja greznic vse manj, vse več pa bo monitoringa malih čistilnih naprav.
