Gradnja hiše
V bližine naše hiše je v zadnjem letu, dveh zraslo vsaj pet novih hiš, ne vključujem tistega polaganja temeljev, ki ga vidim z mojega okna. Izgleda, da gradnja hiše sploh ni tako težka, kakor vsi zatrjujejo – in vsi, ki so kdajkoli zgradili hišo, mi zmeraj zatrjujejo, da je nikoli več ne bi. Kako se sploh zgradi hiša?
Pa, to je na izi. Kupiš zemljo (najdi primerno, ne sme biti močvirnata, če ne, se temelji pogrezajo in gre največ denarja delavce, ki pumpajo ven iz hiše vodo – poznan primer), dobiš gradbeno dovoljenje (vsekakor dovolj hitro, jaa …), nabaviš material (dobro, mogoče gre tu še najlažje – ali pa ne, hitro presežeš načrtovane stroške, če sploh utegneš v prvo dobiti ves material, ki je potreben za izgradnjo), najameš delavce in pričneš! Potem si pa itak hitro konec! Najdi samo primerne delavce, ki ti pridejo ob pravem času na delo, ne popijejo in ne pojejo preveč, delajo ves čas – pa še dragi ne smejo biti. Ves čas jih nadzoruj, da ne bodo česa narobe naredili ali, bog ne daj, zgradili. Ne pozabimo cevi. Oken. Vrat. Ometa. Strehe! Napeljave. Notranje opreme, ki je bo potrebno veliko več, če se seliš iz stanovanja v hišo. Za fasado potem ponavadi denarja že zmanjka.
Še ena stvar, ki je tako popularna zadnje čase. Montažne hiše – dokaj poceni, precej hitro zgrajene, pa še prilagoditev naročnikovim željam je možna. Zafrkni soseda – ko bo on že eno leto gradil navadno hišo, si ti nabavi montažno in se vseli v enem mesecu. Zelen bo od zavisti.
