Je že res, da danes proizvajamo rekordno število odpadkov. Je pa tudi res, da rekordno veliko oglašujemo reciklažo, skrb za okolje in tako naprej. Morda se ljudi dejansko primejo oglasi o papirnatih vrečkah namesto plastičnih, ki jih nato vržejo v prave kante za smeti, morda zdaj več hodimo, kakor bi sicer, ne samo, da tako poskrbimo za okolje, že za nas je dobro. A ena stvar kljub temu ostaja, ena vrsta odpadkov, ki je je že sedaj ogromno in je bo v prihodnosti še več, nihče pa nas na to ne opozarja. Pa bi nas morali. Govorimo o tehnoloških odpadkih.
Mogoče ste že opazili, da nas obdaja ogromno tehnologije. Ki iz dneva v dan napreduje. Kar pomeni, da moramo naprestano kupovati nove in nove izdelke – tehnološke. Plastične vrečke so vsaj iz enega materiala, v enem kosu, medtem ko računalniki, iPodi, telefoni, televizije itn. niso.
Ste že kdaj zasledili podatek, kaj se zgodi s starimi tipkovnicami, ki jih tako veselo zavržemo vsakih nekaj mesecev in si kupujemo nove – pazi, do trgovine gremo peš, da ja ne bi onesnaževali okolja, za staro tipkovnico pa nas itak boli, kam gre, ni več naš problem. Se pa dogaja, da tehnološke odpadke odvažajo na drugo celino, Afriko, kjer, vsaj s tipkovnicami je tako, otroci le-te potapljajo v kislino, da razgradijo plastiko, notranje ogrodje, ki je kovinsko, pa prodajajo za staro železo.
Kakor hočete. Imejte vsake pol leta nov računalnik. Obstajajo pa tudi taki iz recikliranih materialov – toliko, da veste.
