Otroške igre
Res je, časi se hitro spreminjajo. Če bi bila Zemlja stara 40 let, potem se je človeštvo pojavilo zadnje 4 ure in komaj v zadnjih dveh minutah smo se začeli tehnološko razvijati. S to primerjavo želim le poudariti, da so se vrednote skozi človestvo spremenile – sploh zadnjih sto let. V bistvu se je spremenilo vse. Najpomembeje pa je, da so se spremenile fundacije človeka – otroške igre.
So igre zgolj zabava – ali so tudi poučne? Nekatere znajo resda biti bedarije, a druge so poučne. Poučne so predvsem take, ki jih danes več nihče ne pozna. Mislim, si danes otroci sploh znajo predstavljati, kako se je zabavati brez tehnoloških pripomočkov? Brez računalnika, televizorja, playstationa … Nekateri bi zapadli v depresijo, po mojem mnenju vsaj. Če imate koga pod 12 letom starosti – dajte, poskusite mu odvzeti vso to tehnološko navlako in opazujte, kaj bo počel/a. Puzzle? Iz Nemčije, tovarn. Lego? Danska, tovarne. Barbike? Made in China, tovarne! Vidite, kaj ciljam?
Vzemite par mestnih otrok in jih postavite v 50 let mlajše podeželje. Bi si naredili improvizirane punčke iz koruze? Igrali frnikole z nezrelim grozdjem? Igrali skrivalnice? Ok, v redu, to še danes tudi delajo. V šoli, haha. Ko res ne preostane drugega.
Saj ne rečem, otrokom ne manjka domišljije niti danes. Žal je z vrsto današnje zabave ne bodo razvili na pravi način. Zabubljeni so v podane domišljijske elemente, ki jim usmerjajo miselno razvijanje. Brez, da bi omenjali spolnost in nasilje! Spolnost še (recimo) niti ni tako zaskrbljujoča, bolj je nasilje. Če vsadimo misel, se potem ta dalje razvija? Kar se Janezek nauči, to Janez zna.