Hrana iz celega sveta
Pa poglejmo. Za kosilo: zrezki z drugega konca Slovenije, pečeni na olivnem olju iz Sredozemlja, recimo Italije, dodana je pečena paprika z Nizozemske, paradižnik iz Španije, krompir, ki izvirno prihaja iz Amerike, a je z vašega vrta, mogoče z blitvo iz Dalmacije, solata je recimo grška, sir je mogoče grški feta sir, a prihaja iz kakšne alpske državice, npr. Švice, olive so portugalske, paradižnik in paprika sta spet španska, kumarice vam je prinesla teta s Koroške (ali Kranjske), vse začimbe pa so iz, hm, recimo Turčije. Za posladek? Čokolade iz Belgije, Švice ali Madžarske, odvisno od globine vašega žepa, jagode iz Čila ali pa, za kanček domačega, prekmurska gibanica.
Dejstvo je, da imamo danes na dosegu roke hrano iz skorajda vseh kotičkov sveta. V roku enega dneva k nam prispejo jogurti in pakirano meso iz Avstralije, da sploh ne omenjam izdelkov in pridelkov iz same Evrope. Kar koli nam srce poželi – to dobimo. Pa ne samo to!
Na voljo so nam tudi restavracije, kjer ponujajo hrano iz različnih dežel sveta, narejeno prav po njihovih receptih. Najbolj znana nam je seveda kitajska, tudi italijanska nam recimo ni neznana. Sicer pa pri nas taki tipi restavracij niso ravno najbolj razširjeni, drugače je v velikih mestih, kjer najdemo italijanske, grške, mehijske, francoske, kitajske kot tudi japonske …
Kapitalizem, mednarodna prodaja dobrot po vsem svetu, nam omogoča ravno to: uživanje v dobrotah z vsega sveta. Na prvi pogled res ne zgleda, da bi bilo karkoli narobe s tem. Toda vprašam vas: koliko dobrot pojeste, ki so bile gojene v Sloveniji? Zdaj pa oprostite, grem jest žemljice iz Nemčije in pašteto iz Srbije.
