Izobraževanje in tečaji

Poklici prihodnosti

Ameriški portal MSNBC je pred leti objavil seznam desetih poklicev prihodnosti, ki naj bi bili iskani predvsem v ZDA. Takšni trendi so zanimivi tudi za Slovenijo, saj se razvoj iz ZDA z manjšim zamikom pogosto prenese tudi v Evropo. Seznam je danes zastarel, osnovna smer pa se je v veliki meri potrdila: najbolj iskani so kvalificirani in izobraženi strokovnjaki s področij zdravstva, znanosti, tehnologije in računalništva.

poklici-prihodnosti
Vir slike: www.lutke-zajec.si

Zdravstvo in oskrba starejših

Prebivalstvo v Evropi in Sloveniji se stara, generacija povojnega baby booma pa se upokojuje. Zaradi tega raste potreba po zdravstveni negi, oskrbi starejših in spremljanju upokojencev na domu. Veliko dela imajo zdravniki, zobozdravniki, medicinske sestre, fizioterapevti in socialni delavci.

To potrjujejo tudi slovenski podatki. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v raziskavi Poklicni barometer za leto 2027 napoveduje primanjkljaj kadra za vrsto poklicev na področju zdravstvene oskrbe in šolstva. Raziskava se pripravlja vsako leto, zato je dober vir za vsakogar, ki se odloča o šolanju ali prekvalifikaciji.

Tehnologija in računalništvo

Računalniška znanja so postala potrebna v skoraj vsakem poklicu. Razvijalci programske opreme, strokovnjaki za kibernetsko varnost, analitiki podatkov in strokovnjaki za umetno inteligenco so iskani v številnih panogah. Ob tem velja vedeti, da se razmere na trgu dela spreminjajo: po zadnjem Poklicnem barometru je pri analitikih, razvijalcih in programerjih v Sloveniji pričakovati ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, ne več izrazitega primanjkljaja. Znanje torej ostaja dragoceno, uspeh pa je vse bolj odvisen od specializacije in izkušenj.

Znanost na stičišču strok

Matematika in računalništvo vse bolj prodirata v biologijo, medicino in kemijo. Lep primer je bioinformatika, veda, ki z računalniškimi metodami analizira biološke podatke, na primer zapise DNK. Bioinformatiki so iskani v raziskovalnih ustanovah, farmaciji in biotehnologiji, več o tem področju pa ponuja članek Bioinformatics na Wikipediji (v angleščini).

Spremembe vplivajo tudi na tradicionalne poklice. Biologi, kemiki in drugi naravoslovci, ki obvladajo analizo podatkov, programiranje ali delo z robotiziranimi laboratorijskimi sistemi, imajo več možnosti kot tisti, ki se tem orodjem izogibajo.

Zeleni prehod in hrana

Skrb za okolje in zdravje odpira nova delovna mesta. Rast ekološke pridelave hrane, obnovljivi viri energije, energetska prenova stavb in krožno gospodarstvo potrebujejo inženirje, tehnike in usposobljene obrtnike, na primer monterje sončnih elektrarn in toplotnih črpalk. Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja Cedefop na portalu Skills intelligence spremlja tudi, kako digitalizacija in evropski zeleni dogovor spreminjata povpraševanje po poklicih in spretnostih.

Kako se pripraviti na poklice prihodnosti

Napovedi o poklicih so vedno negotove, zato je dobro graditi na znanjih, ki ostajajo uporabna: digitalni pismenosti, znanju jezikov, sposobnosti reševanja problemov in sodelovanja z ljudmi. Pomembno je tudi vseživljenjsko učenje, saj se zahteve delovnih mest hitro spreminjajo.

Pri izbiri šolanja se je smiselno vprašati, katera dela bo težko nadomestiti s stroji. To so predvsem dela, ki zahtevajo stik z ljudmi, ročne spretnosti v nepredvidljivih okoliščinah ali ustvarjalno reševanje problemov. Primeri so oskrba bolnikov, poučevanje, obrtniška popravila in servisiranje naprav. Prav pri teh poklicih Poklicni barometer pogosto zaznava pomanjkanje usposobljenih ljudi.

Pot do iskanega poklica ne vodi nujno prek univerze. Mnogi poklici, po katerih je povpraševanje, se začnejo v srednji šoli, o čemer piše članek o tem, ali so poklicne šole smiselne. Pri izbiri lahko pomaga tudi zaposlitveni svetovalec.